FOTO: Samec zebre oplodil kar dve samici

Indijansko poletje ugodno vpliva tudi na živali, so sporočili iz ljubljanskega ZOO-ja. Z veseljem se grejejo na prijetnem sončku, ki ga je bilo poleti vse premalo.

Živali pa so jih razveselile tudi z novimi mladiči. Prejšnji konec tedna sta se skotili dve zebri, za vikend pa dve črni čopičarki, pri alpakah so letos kar trije mladiči. 

Z Danske so pripeljali tudi novega samca dvogrbe kamele. V naravi živi samo še 950 divjinskih dvogrbih kamel, zato so na IUCN Rdečem seznamu uvrščene med kritično ogrožene vrste. Najbolj jih ogroža križanje z domačo dvogrbo kamelo, nezakonit lov, izguba življenjskega prostora ter tekmovanje z domačimi živalmi.

Samček Bili prej spolno dozorel in oplodil kar dve zebri

Kot so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana, je samček zebre Bili v ljubljanski živalski vrt prišel konec novembra 2012. Sprva se je moral uveljaviti pri odrasli samici in njeni mladički Srečki, saj sta ga odganjali. Mladičev še niso pričakovali, saj se samci v naravi parijo šele po petem letu starosti.

Mladi samec Bili je ob dobri krmi, kondiciji in odsotnosti konkurence mlade živali prej spolno dozorel in presenetil. Obe zebri sta namreč postali breji. V noči na petek je Srečka skotila prvega mladiča in sicer samico, v noči na soboto pa je skotila mladiča tudi njena mama in sicer samčka. Obe sta stalno ob mladiču ter odganjata druge zebre, da si mladič zapomni vzorec prog svoje mame in obratno, da se lahko takoj najdeta v čredi.

Črne čopičarke skotijo do 4 mladiče

Črne čopičarke so ime dobile po črnih čopkih dlak na uhljih. Razširjene so v južni osrednji Braziliji. Naseljujejo tudi glavno mesto Rio de Janeiro. Njihovo življenjsko okolje je tropski deževni gozd, kjer bivajo visoko v krošnjah dreves. Dejavne so podnevi. Velikost življenjskega območja je odvisna od razpoložljive hrane v okolju. Vsak dan obiščejo tretjino svojega območja in pri tem prepotujejo razdaljo dolgo do 2 kilometra. Prostor označujejo z oglašanjem, z medsebojnim preganjanjem ter svarilnim razkazovanjem, prav tako pa tudi z izločki dišavnih žlez na prsih in ob spolovilih.

Čopičarke uvrščamo med marmozetke, ki se po kar nekaj posebnostih razlikujejo od ostalih skupin opic. Skupne lastnosti marmozetk so način življenja v družinskih skupinah (monogamna starša z različno starimi mladiči), malo razlik med spoloma, več mladičev v leglu s poudarjeno skrbjo samcev za mladiče ter specializacija za prehranjevanje z drevesnimi gumijevimi izločki. Tehtajo lahko do 350 g in zrastejo do 21 cm. Živijo lahko do 16 let.

Skupaj živi par z različno starimi mladiči v skupini do 14 članov. Parijo se lahko vse leto. Dvakrat letno imajo mladiče. Po petih mesecih brejosti samica skoti do 4 mladiče, ki se osamosvojijo stari leto in pol. Črne čopičarke so vsejede.

Alpake: virtuozi v pljuvanju

Alpake živijo v čredah, ki jih sestavlja vodilni samec, več samic in njihovi mladiči. Svoj prostor označijo z iztrebki. Alpake se parijo enkrat letno. Po skoraj leto dni dolgi brejosti samica skoti le enega mladiča. Mladič se v slabi uri postavi na noge in takoj sledi samici. Tehtajo lahko do 65 kg in v višino zrastejo do okoli metra. Živijo lahko več kot 20 let.

Alpake so pravi virtuozi v pljuvanju, kadar se počutijo ogroženo. Čreda se ubrani pred manjšimi plenilci z brcanjem in pljuvanjem. Pljuvajo slino, lahko pa tudi vsebino napol prebavljene hrane, kar ima zelo neprijeten vonj. Pljuvajo se tudi med seboj, včasih pljunejo tudi človeka.

Alpake se v naravi hranijo z večletnimi travami. Vodo pijejo vsak dan. Na paši se hitro napasejo, nato pa v miru hrano prežvečijo. Da lažje prebavijo vlaknasto rastlinsko tkivo imajo tri delni želodec.

Alpake uvrščamo med sodoprste kopitarje. Za razliko od ostalih kopitarjev, njihovo telesno težo ne nosijo le parklji, temveč tudi roževinaste blazinice, ki jih imenujemo žuljevine in so zelo gibljive. Spretno hodijo po kamnitih poteh in meliščih. Žuljevine imajo tudi na kolenih, komolcih in prsih. Njihove sklepe in kožo varujejo pred odrgninami v kamnitem okolju.