FOTO: 'Če ne bo uveljavljena arbitražna odločitev, ne bo več moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo - Brioni'

Na Brdu pri Kranju je potekalo srečanje predsednikov držav procesa Brdo - Brioni. Srečanje sta gostila slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Čeprav arbitraža ni bila na dnevnem redu, jo je Pahor vseeno omenil. O njej pa naj bi se neuradno pogovarjal z nemškim kolegom. 

Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje, ki smo ga že poznali, je po srečanju predsednikov držav procesa na Brdu pri Kranju poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Na novinarski konferenci je Pahor pojasnil, da bi bilo to stanje incidentov in drugih težav, s katerimi sta se državi soočali v preteklosti, zato misli, da je treba arbitražni sporazum spoštovati. Spoštovati ga je treba tudi zato, ker gre za mednarodni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi in sta ga dolžni spoštovati.

Ob tem je poudaril, da ne ve, kakšna bo razsodba sodišča, ve pa, da ni kompromisov glede tega, da je treba njegovo odločitev spoštovati. "Možno je najti kompromis le glede načina uveljavitve," je dejal.

Na vprašanje, zakaj Slovenija vztraja pri arbitražnem procesu, čeprav je Hrvaška ugotovila, da je bil kompromitiran zaradi afere Sekolec-Drenik, je Pahor dejal, da je sodišče odločilo, da ne gre za prekršek, zaradi katerega bi postopek ustavili in da bo nadaljevalo delo.

Izpostavil je tudi, da arbitražni sporazum določa, da bi lahko katerakoli vlada kadarkoli predlagala dvostransko rešitev vprašanja meje, a se za to niso odločile, saj sta državi vedeli, da ne moreta doseči več, kot lahko dosežeta z arbitražo.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ponovila, da mora spoštovati odločitev sabora, ki je julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma. Poudarila je še, da si Hrvaška želi ohraniti dobre odnose s Slovenijo in da je pripravljena vprašanje meje rešiti tudi na druge načine.

Kakšni so bili sklepi?

Predsedniki držav pobude Brdo Brioni so na srečanju sicer v soglasno sprejeti deklaraciji poudarili, da mora Zahodni Balkan ostati v središču interesa Bruslja in članic EU. Poudarili so tudi, da je treba vsa odprta vprašanja rešiti s političnim dialogom ter v skladu z mednarodnim pravom in dobrososedskimi odnosi.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil poseben gost srečanja, je izpostavil, da je kljub burni preteklosti Zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. "V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo," je poudaril. Mir in stabilnost v regiji morata biti prioriteta EU in članic unije, je dejal.

Potrdil je zavezanost in podporo Nemčije regiji, tudi preko berlinskega procesa, ter dejal, da bo Nemčija po svojih zmožnostih prispevala k temu, da bo regija ostala na vrhu prioritet EU.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je dejala, da izzivi v regiji niso majhni in da ne bi se smeli slepiti, da nekatera odprta vprašanja ne bi mogla znova eskalirati, zato je treba o njih govoriti. "Zdaj smo v vakuumu," je poudarila in pojasnila, da so v EU utrujeni od širitev, v Jugovzhodni Evropi utrujeni od reform, saj ni napredka pri približevanju EU in Natu. Zato je po njenem pomembno, da koncept širitve ne bo samo retorika, ampak podprt s konkretnimi koraki in da bo Zahodni Balkan redno na dnevnem redu EU.

Kdo se ga je udeležil? 

Gostitelja sta ob prihodu danes sprejela udeležence srečanja – predsedujočega predsedstvu BiH Dragana Čovića, makedonskega predsednika Gjorga Ivanova, predsednika Albanije Bujarja Nishanija, predsednika Kosova Hashima Thacija, srbskega predsednika Aleksandra Vučića ter črnogorskega predsednika Filipa Vujanovića. 

Pred tem se je slovenski predsednik sešel s Steinmeierjem, kratko pa sta se z njim nato sešla še skupaj s hrvaško predsednico. Po kosilu se bodo voditelji sešli na plenarnem zasedanju, na katerem bodo sprejeli skupno izjavo.

Ob robu se srečujejo tudi zunanji ministri držav pobude, ki se bodo na plenarnem zasedanju pridružili predsednikom. Srečanje vodita slovenski in hrvaški zunanji minister Karl Erjavec in Davor Ivo Stier, udeležujejo pa se ga še srbski zunanji minister Ivica Dačić, zunanji minister BiH Igor Crnadak, novi makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov, namestnik albanskega zunanjega ministra Halil Hyseni ter Zoran Janković, državni sekretar za politična vprašanja na črnogorskem zunanjem ministrstvu.

Srečanje pomeni tudi prvo priložnost za srečanja bivšega nemškega zunanjega ministra Steinmeierja v vlogi predsednika Nemčije z voditelji držav Zahodnega Balkana.

Iz Beograda so že sporočili, da se bo s Steinmeierjem ob robu dvostransko srečal novi srbski predsednik Vučić, za katerega je to prva mednarodna dejavnost po prevzemu položaja v sredo. Vučić, ki je položaj prevzel po treh letih na čelu vlade, se bo ob robu dvostransko sešel tudi s predsedujočim predsedstvu BiH Čovićem in makedonskim kolegom Ivanovom.

Med doslej napovedanimi dvostranskimi srečanji je tudi pogovor ministra Erjavca z novim makedonskim kolegom Dimitrovom in srbskim ministrom Dačićem, ki do imenovanja novega srbskega premierja začasno vodi vlado.

Dimitrov je položaj prevzel v četrtek, ko je po večmesečni politični krizi v Skopju nastopila nova vlada premierja Zorana Zaeva, predsednika doslej opozicijske Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM).

Kosovski predsednik Thaci se je s slovenskim predsednikom Pahorjem dvostransko sešel že v petek v Ljubljani.

Prvo srečanje predsednikov držav je bilo leta 2013, ko je bil posebni gost takratni francoski predsednik Francois Hollande. Kot posebni gostje so se jih doslej udeležili še nemška kanclerka Angela Merkel (2014), avstrijski predsednik Heinz Fischer (2015), podpredsednik ZDA Joe Biden in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk (2015), lani pa italijanski predsednik Sergio Mattarella.

V okviru procesa potekajo tudi srečanja na ravni notranjih in zunanjih ministrov držav, pa tudi ministrov za promet in infrastrukturo ter pravosodje.

Erjavec: Državljanom je potrebno povrniti zaupanje v pomen reformnih procesov

"Srečanje zunanjih ministrov Brdo Brioni procesa je bilo odlična priložnost, da države regije potrdijo svojo zavezanost evropski poti in reformnemu procesu, obenem pa predstavijo svoje predloge in ideje glede nadaljnje vizije odnosov z EU v okviru širitvene politike," so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.

Razprava ministrov je bila osredotočena na pomen vključitve razmišljanj o širitvi Evropske unije v razprave o prihodnosti EU. Regija je geografsko jasno umeščena znotraj Evropske unije in v strateškem interesu, tako držav Zahodnega Balkana kot EU je, da se ta umeščenost izrazi tudi v nadaljnji politični, ekonomski in infrastrukturni povezanosti. Minister Erjavec je tako poudaril, da širitvena politika EU in perspektiva držav regije za članstvo v EU nimata alternative.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da proces širitve predstavlja najboljšo možno pot k reformnemu napredku, zagotavljanju vladavine prava in trajnostnega ekonomskega razvoja ter stabilnosti celotne regije. Državljanom je potrebno povrniti zaupanje v pomen reformnih procesov za njihovo prihodnost, mladim je potrebno zagotoviti perspektivo – v tem kontekstu je minister Erjavec izpostavil tudi pomen nadaljnje implementacije Pozitivne agende za mlade Zahodnega Balkana, ki je bila sprejeta na srečanju ministrov za zunanje zadeve na Brdu leta 2015.