Danilo Türk je dobil prvega uradnega protikandidata. Milan Zver je namreč na Državni volilni komisiji vložil kandidaturo s podpisi podpore 30 poslank in poslancev. Je kandidat, ki sta ga predlagali stranki SDS in NSi.
"Sem zelo počaščen, da me je podprlo 30 poslancev SDS in NSi, torej tretjina vseh poslancev. Začel se je ta finiš v predsedniški tekmi in vabim vse državljanke in državljane, da se mi pridružijo na poti do končne zmage na Martinovo nedeljo," je dejal Zver.
Ob tem je dodal, da je zaenkrat edini, ki ima koncept in vizijo za razvoj Slovenije v prihodnje. Sicer si želi, da se vsi kandidati opredelijo zlasti do težav, ki so najbolj pereči za Slovenijo. Glede trenutnega stanja v državi je dejal, da si želi, da bi javni sektor razumel trenutne težave. Če ni denarja, ga ne moreš razdeliti, pravi in dodaja, da bo državo treba narediti bolj vitko. Nujni so po njegovih ocenah tudi rezi na področju šolstva.
Ob vprašanju podpore dvigu DDV na revije pa je povedal, da doslej ni bil seznanjen s tem, da so mediji obdavčeni po najnižji stopnji. Če se dviga DDV za ostale postavke, pa po njegovem ni razloga, da tudi "medijski sistem, ki je v Sloveniji nadpovprečno razvit, ne bi delil te mantre izhoda iz krize".
Zver se vidi v drugem krogu
Osebno računa na zelo dober rezultat v prvem krogu, vidi pa se tudi v drugem.
Pri protikandidatih pogreša vsebinski koncept. V kampanji pričakuje opredelitev do vprašanja, kako Slovenijo potegniti iz krize, in razpravo o širših vprašanjih. Med drugim o spremembi ustave.
Türk se je po Zverovih navedbah v govoru za Klub menedžerjev pred dnevi jasno opredelil proti nekaj predlogom reformnih ukrepov vlade. Medtem pa je Zver ponovil, da njegov program temelji na vprašanju zagotavljanja politične stabilnosti. V programu poudarja še gospodarsko konsolidacijo, ob čemer je prepričan, da bo Slovenija izšla iz krize po strukturi veliko bolj konkurenčna, kot je bila pred krizo. Izpostavlja še domovinsko zavest.
Čas za vložitev kandidatur se izteče 17. oktobra. Kandidaturo naj bi do konca tedna vložil tudi Borut Pahor.
Sicer pa so kandidaturo napovedali še Monika Malešič, Fani Eršte, Ladislav Troha, Artur Štern, Miran Šic, Martina Valenčič, Veronika Juvan, Dušan Egidij Kubota in Miro Žitko.
Milan Robič je danes zjutraj sporočil, da iz predsedniške tekme izstopa. "Izstopam iz predvolilnega boja, ker ni realne možnosti, da bi vložil kandidaturo s podporo 10 poslancev," je zapisal na svojem Facebooku.
Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.
Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev.
Državna volilna komisija nato preizkusi zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Ti lahko svoje soglasje še vedno umaknejo, in sicer najpozneje do 22. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev, seznam kandidatur pa objavila najpozneje 26. oktobra.
Čeprav napovedani kandidati že intenzivno nagovarjajo volivce, pa se bo uradna volilna kampanja začela v petek. Trajala bo vse do 9. novembra, ko bo nastopil volilni molk. Na volišča se bomo odpravili 11. novembra.
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.