V Mercatorju dnevno v povprečju naročijo 75 ton kruha in pekovskega peciva. Na njihovih policah ostane zelo malo neprodanega kruha, kar ostane, na koncu prodajnega dne vrnejo dobaviteljem, torej ga sami ne zavržejo. Po njihovih informacijah pekarne neprodan kruh večinoma porabijo za živalsko krmo.
V Sparu "vse neprodane količine vrnemo dobavitelju, kruh iz naše pekarne, ki ostane, pa v megamarketih Interspar ponudimo naslednji dan po polovični ceni". V Tuševih trgovinah se prav tako trudijo, da bi jim na koncu prodajnega dne ostalo čim manj kruha, neprodanega vrnejo dobaviteljem.
V Hoferju živilom, ki bi jim v kratkem času potekel rok uporabnosti, "še pravočasno znižamo ceno in jih tako praviloma tudi prodamo. Z odprodajo en dan starega kruha smo zelo zadovoljni, saj načeloma naše stranke pokupijo vse, kar je ostalo od prejšnjega dne." Če kruh vseeno ostane, ga podarijo kmetom za krmo za živali.
V Lidlu en dan star kruh po polovični ceni prodajajo dopoldne naslednjega dne. Sicer se njihovo osebje trudi "preprečevati dnevno dobavo presežnih zalog, ki bi jo bilo potem potrebno zavreči". V Eurospinu vsa živila s pretečenim rokom uporabe zbirajo v namenskih posodah, ki jih redno odvaža pooblaščeno podjetje. Z dobaviteljem kruha imajo sklenjen dogovor, da mu na dan poteka roka uporabe vrnejo ves neprodan kruh.
V Žitu je delež vrnjenega do 15 odstotkov pri kruhu in pekovskem pecivu, pri slaščičarskem pecivu je nekoliko višji. V njihovih pekarnah v zadnji uri obratovalnega časa bistveno znižajo cene ostalega kruha, zato da čim več prodajo. Vrnjen kruh pa večinoma prodajo kmetom kot krmo za živino, "del pa ga žal konča na deponiji". V Kruhku Ptuj okoli 10 odstotkov živil, vrnjenih iz trgovin, prodajo za krmilo za živali.
KOMENTARJI (234)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.