Kljub dežju se je zjutraj na Prešernovem trgu zbralo več kot 200 kolesarjev. Ti so dokazali, da je kolo uporabno v vseh vremenskih razmerah.
Kolesarji so ob jutranji prometni konici z napisi na majčkah pozivali voznike v avtomobilih, naj premislijo in izberejo okolju prijaznejše prevozno sredstvo ter se hkrati izognejo nepotrebnemu čakanju v zastojih.
'Ne izgubljaj časa v avtu'
Tiste, ki so se v službo ali po opravkih odpravili s kolesi, so organizatorji dogodka – društvo Focus – nagradili s pravičnim zajtrkom. Kolesarje so namreč na Prešernovem trgu pričakali s palačinkami, smutiji, sadjem, rogljički in kavico. Hrano so pripravili v okviru projekta Sadje naj bo pravično! Poskrbeli so še za dodatno razgibavanje, saj so si udeleženci napitke zmešali kar na nožni pogon s tako imenovanim 'smutibajkom'.

Kolesarji so lahko svoje kolo zaupali tudi serviserju, ki je odpravil tudi manjše težave.
Avtomobil ni le izgubljanje časa, pač pa je tudi slabo izkoriščen. "V povprečju se v avtomobilu vozi 1,5 potnika, parkirani pa so kar 92 odstotkov časa. Za dejansko vožnjo jih uporabljamo 5 odstokov časa, 1 odstotek stojimo v zastojih, 1,6 odstoka časa pa iščemo parkirno mesto," poudarjajo v društvu Focus.
Avtomobil je tudi veliko breme družinskega proračuna. Med evropskimi državami je Slovenija na drugem mestu po deležu, ki jih gospodinjstva namenjajo za mobilnost.
Število kolesarjev v Ljubljani iz leta v leto raste
Delež poti, ki so jih ljudje s kolesom opravili po Ljubljani, je po podatkih MOL od leta 2009 zrastel na skoraj 13 odstotkov. K temu je pripomogel tudi sistem izposoje koles Bicikelj. Trenutno je v mestu 36 postaj in 360 koles. Od leta 2011, ko so v MOL vzpostavili sistem, pa do aprila letos so kolesarji z Biciklji opravili že več kot 3,3 milijona voženj. Občina pa bo v prihodnjih dveh letih postavila več kot 20 novih postajališč za izposojo koles. Prestolnica si je namreč zadala cilj, da bo do leta 2020 ena tretjina ljudi v mestu pešačila in kolesarila.
Če želijo Ljubljančani bolj čist zrak, bodo morali avtomobile zamenjati s prijaznejšimi prevoznimi sredstvi. Promet namreč predstavlja skoraj 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, velika težava so trdni delci, ozon in dušikov oksid.
Ker Ljubljana leži v kotlini, se onesnažen zrak dlje časa zadržuje v mestu, kar pa predstavlja tveganje za zdravje ljudi. "Zaradi prometa onesnažen zrak povzroča veliko predčasnih smrti, otroci so bolj dovzetni za bolezni dihal, veliko bolezni je še neraziskanih. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da imata kolesarjenje in pešačenje zaradi gibanja pozitiven vpliv na zdravje, zato ju priporočajo tudi zdravstvene inštitucije," pravi Katjuša Šavc iz društva za sonaraven razvoj Focus.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.