V uradu informacijskega pooblaščenca poudarjajo, da snemanje pred bančnimi avtomati ni nujno nezakonito. Ker zadnje čase narašča število goljufij na bankomatih in celo kraj bankomatov, bi seveda lahko bila pravna podlaga za takšen videonadzor, je pojasnil Klemen Mišič iz urada. "Glede pridobivanja podatkov, pin kode, stanja na tekočem računu in podobno, je treba povedati, da banka podatkov ne sme zajemati, saj lahko posname tudi podatke nekomitentov," je dodal.
Če je dvom o zakonitosti izvajanja videonadzora, lahko sicer kdor koli pošlje tudi anonimno prijavo informacijskemu pooblaščencu, ki nato izvede inšpekcijski ali prekrškovni postopek. Globe za nezakonito izvajanje videonadzora so večinoma 4.170 evrov za pravno osebo in 830 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, odvisno od prekrška. Informacijski pooblaščenec uporabnikom bankomata še priporoča, naj se prepričajo, da jim kdo "ne gleda čez ramo", naj ob vpisovanju pin kode z dlanjo vedno prekrijejo roko, s katero tipkajo, in naj si ogledajo bančni avtomat, da na njem ni snemalne naprave ali čitalca kartic.
Snemanje je največkrat za zaščito premoženja
Videonadzor lahko postavi vsak upravljavec osebnih podatkov, ki izpolnjuje zakonske pogoje. Najpogosteje uporabljen razlog za vzpostavitev videonadzora je varovanje premoženja. Poleg pogojev, ki pomenijo pravni temelj za vzpostavitev videonadzora, mora izvajalec o snemanju objaviti obvestilo, prav tako mora videonadzorni sistem zavarovati pred naključno ali namerno nepooblaščeno obdelavo posnetkov in dosledno vsakršno obdelavo vpisovati v evidenco obdelav posnetkov videonadzora.
Policija ob morebitnem nezakonitem snemanju ne ukrepa sama po sebi, saj morajo biti izpolnjeni znaki kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, za kar je potreben predlog za pregon konkretnega oškodovanca, oziroma, če bi s podatki ob dvigih na bankomatu posameznik uspel zlorabiti za zlorabo bančne kartice. Poudarjajo pa, da je za zlorabo pin koda premalo, odčitati bi bilo treba še bančno kartico.
"Dostop do posnetkov na Kotnikovi ima samo pooblaščena oseba"
Tudi pred Unicredit Bank v centru Ledina na Kotnikovi ulici v Ljubljani je nadzorna kamera, usmerjena v bankomat. Po pojasnilih banke je videonadzor zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov bankomatov, s posnetki pa upravljajo samo pooblaščene osebe. "Na tak način lažje odkrijemo morebitne zlorabe kartic na bankomatih", kot na primer vgraditev naprave za odčitavanje ali vandalizem. Poudarili so, da kamera snema v hrbet, "pogled na tipkovnico ali zaslon bankomata tako ni mogoč. Kamera je skrbno postavljena tako, da izpolnjuje svoj osnovni namen in ne da bi se z njeno pomočjo lahko ugotovilo geslo uporabnika kartice ali ostale informacije z zaslona."
Kamero so namestili uslužbenci varnostne službe Sintal, s posnetki pa upravlja gospodarsko ministrstvo, kjer so povedali, da je bankomat v lasti banke Unicredit Bank. Ker je lokacija v lasti ministrstva, "smo na željo in v dogovoru z banko pri podjetju Sintal naročili videonadzor bankomata in ga povezali z našim nadzornim centrom. Dostop do nadzornega centra, ki je v varnostnem območju druge stopnje v prostorih ministrstva in je varovan s pristopno kontrolo, je omogočen le trem uslužbencem, pooblaščen dostop do sistema videonadzora pa ima le en uslužbenec ministrstva."
Videoposnetkov ne pregledujejo, razen ob incidentih, ko vpogled omogočijo policistom in lastnici bankomata, so zatrdili. Sicer imajo pravico do vpogleda v videoposnetke oziroma pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki tudi osebe, ki predhodno jasno določijo čas, v katerem so na bankomatu opravile storitev. Takrat pooblaščeni uslužbenec ministrstva izloči posnetek in omogoči vpogled upravičeni osebi. Na ministrstvu so pojasnili, da je namen videonadzora zagotavljanje varnosti uporabnikom bankomata, zato je kamera postavljena v smeri bančnega avtomata. Tudi po njihovem prepričanju kamera snema v hrbet, zato podatki komitentov niso vidni.
Informacijski pooblaščenec je tudi ugotovil, da kamera res snema v hrbet, vendar je treba pri oceni zakonitosti izvesti inšpekcijski nadzor, kar bodo tudi storili.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.