Statistike pravijo, da Evropejec letno zaužije v povprečju nekaj več kot 20 kilogramov rib, Nemec nekaj manj kot 15, Španec več kot 40, Slovenec pa le okoli 8 kilogramov. Kljub temu da naj bi po priporočilih prehranskih strokovnjakov uživali ribe enkrat na teden, so ribe vse redkeje na našem jedilniku. Vzrokov je verjetno več, na Zvezi potrošnikov Slovenije pa pravijo, da so na enega od verjetnih razlogov pokazali najmlajši. Iz vrtcev in šol naj bi bilo namreč vse pogosteje slišati, da otroci ne marajo rib zaradi slabega okusa, vonja in tudi videza. K temu po ugotovitvah zveze potrošnikov najverjetneje svoje prispevajo priljubljeni, a pogosto neokusni zamrznjeni ribji fileji. Na zvezi so se zato odločili za test.
Preizkuševalci so okušali, ocenjevali in primerjali 12 različnih filejev. Najprej so stehtali zamrznjene fileje, nato pa jih odtalili, odlili vodo in jih znova stehtali. Kot je o prvem delu testa dejala vodja raziskav za prehrano Tanja Pajk Žontar, je led res sestavni del izdelka, a ne v tolikšnih količinah. V nekaterih paketih s fileji je bilo namreč za več kot 40 odstotkov vode. "Cena je v primerjavi s svežimi ribami ugodna le na prvi pogled,'' je dejala. Menijo, da bi bilo korektno do potrošnikov, če bi vsi proizvajalci zamrznjenih rib poleg neto teže na embalaži zapisali tudi podatek o dejanski količini ribjih filejev po odmrzovanju. "Pri polovici vzorcev je bil ta podatek sicer naveden, vendar pa je naš preizkus pokazal, da so zapisane vrednosti zavajajoče," je dodala.
Preiskuševalci so večino filejev na testu označili za "senzorično žalost"
Preizkuševalci so nato ocenjevali senzorične lastnosti surovih in kuhanih ribjih filejev. Preverili so njihov zunanji videz, barvo, teksturo, vonj in okus. Rezultati so bili po njihovih besedah zelo slabi, saj se je z dobrimi senzoričnimi lastnostmi izkazal samo en vzorec. V filejih so našli kosti, ponekod so bili vidni tudi ostanki repa, ostanki primarne embalaže in plastike. V embalaži je bilo poleg ribe veliko ledu, na fileju viden rumen ožig, zamrznjeni fileji so bili sprijeti, kuhana riba pa je imela po njihovih besedah vonj po kloru.
Vsebnost kovin večinoma v dovoljenih mejah
"Ostanki kovin v ribah so posledica njihove naravne prisotnosti v okolju pa tudi onesnaženja okolja. Vendar pa smo v naših dosedanjih raziskavah ugotovili, da so prednosti uživanja rib bistveno večje, kot je morebitno tveganje zaradi prisotnosti kovin v ribah in v drugi morski hrani," je povedala Pajk Žontarjeva in dodala, da so z analizo pri dvanajstih vzorcih zamrznjenih filejev osliča in vitkega soma ali pange preverili tudi, koliko kadmija in živega srebra vsebujejo. Mejna vrednost vsebnosti živega srebra ni bila presežena pri nobenem vzorcu, preveč kadmija pa so našli le v enem samem vzorcu.
Da bi vsaj otrokom v šolah in vrtcih zagotovili zdrave in okusne ribe, so na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport posredovali predlog oziroma pobudo, da proučijo možnost izvedbe javnega razpisa na državni ravni za izbiro dobavitelja ribjih filejev za vrtce in šole, pri čemer bi bilo treba poleg cene določiti tudi minimalne kakovostne zahteve.
Ribe iz evropskega prostora so predrage
Pot od svežih rib do zamrznjenih ribjih filejev v naših trgovinah je po besedah predstavnikov ZPS dolga, saj fileji v večini primerov prihajajo z Daljnega vzhoda, pa tudi zahoda. Na našem trgu praktično ni zamrznjenih rib iz evropskega prostora, razlog za to pa je verjetno njihova višja cena. Običajno ulovljene ribe očistijo oziroma filirajo že na ladji, jih po več skupaj zamrznejo v večje "bloke" in jih obdajo s primarno embalažo. Nato jih prodajo posrednikom. Ti običajno "blok" odtajajo in posamezne ribje fileje znova zamrznejo, nato pa jih pakirajo v prodajno embalažo.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.