Mestni avtobusi, ki so v jutranjih ter popoldanskih konicah pogosto prenatrpani, bodo kmalu dobili mnogo cenejšo ter okolju bolj prijazno konkurenco. Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću so namreč v zameno za oglasne prostore predstavniki podjetja Europlakat ponudili nov sistem javnega prevoza, ki so ga poimenovali BICIKE(LJ). Uporabnikom tako že od sredine maja ne bo več treba čakati na avtobus, pač pa si bodo lahko z mestno kartico Urbana izposodili pravo mestno kolo ter eno uro pedala vihteli zastonj. Sliši se dobro, kajne?
Da bi se prepričali, ali zadeva resnično deluje, kakšne so težave uporabnikov in navsezadnje za kakšna kolesa pravzaprav gre, smo se podali na ulice Pariza, kjer omenjeni sistem že dobro poznajo.
Po kratkem sprehodu skozi center francoske prestolnice nam je kmalu postalo jasno, da gre tam za resnično obsežen sistem. V dvomilijonskem mestu je namreč za izposojo na voljo kar 20.600 koles na 1.451 postajah, ki so ena od druge oddaljene največ tristo metrov. Kot nam je ob ogledu ene od tamkajšnjih postaj pojasnil direktor podjetja Europlakat Marko Kolbl, bodo številke v Ljubljani znatno manjše. "V Ljubljani bo 300 koles na 30 postajah v širšem središču mesta," je dejal.
Sistem deluje na principu izmenične izposoje. Na eni od postaj si kolo izposodiš, se odpelješ tja, kamor si namenjen, ter ga pustiš na najbližji postaji. Na vsaki od omenjenih postaj je nameščen poseben terminal, ki uporabnikom omogoča izposojo z mestno kartico. Tako bo tudi pri nas. Ob predložitvi Urbane bo treba vtipkati tudi PIN-kodo, ki jo bo uporabnik prejel ob registraciji na spletu. Tako naj bi se zagotovila identifikacija posameznika, ki bo za izposojeno kolo tudi odgovoren. Omenjeni terminali nudijo tudi informacije o številu koles in številu prostih mest na posamezni postaji, ti podatki pa bodo uporabnikom ves čas na voljo tudi na spletu.
V Ljubljani zastonj cela ura izposoje
Kot smo nato ugotovili iz prve roke, je izposoja koles sicer za Parižane precej dražja, kot bo za Ljubljančane. Letna registracija tam namreč stane okoli 30 evrov, brezplačne pa je samo prve pol ure vožnje. Če to prekoračiš do ene ure, ti z računa trgajo en evro, do ure in pol tri, do dveh ur pa kar sedem evrov. Pri nas bo letna registracija znašala simbolične tri evre, ena ura izposoje bo zastonj, druga ura bo stala en evro, tretja dva, od četrte naprej bo vsaka ura štiri evre. "S hitrim naraščanjem cen želimo doseči, da si bodo uporabniki kolo izposodili samo za čas vožnje, nato pa ga parkirali in prepustili v uporabo drugim," je pojasnil Kolbl in dodal, da je čar tega ravno v tem, da lahko kolo po končani vožnji uporabnik pusti na povsem drugi postaji. Posebna služba s prikolico bo skrbela, da bodo kolesa po postajah ves čas enakomerno porazdeljena.
BICIKE(LJ) bo brez prestav
Naša kolesa se bodo od pariških razlikovala le v tem, da bodo namesto zračnic imela popolnoma gumijasta kolesa ter da bodo brez prestav. "V Ljubljani kakšnih večjih strmin ni, zato smo sklenili, da bodo kolesa brez prestav, kar posledično pomeni tudi manj okvar," je dejal naš sogovornik. Sicer pa bodo tako kot ostala tudi naša imela precej robustno in trpežno ogrodje, vgrajen dinamo, zavorne diske, varnostno ključavnico ter vso drugo opremo. Nežnejši spol bodo gotovo še posebej razveselili posebej ojačana košara na sprednjem delu kolesa, udoben sedež ter prikupen zvonec.
V Parizu dnevno na servis 1500 koles, v letu dni uničeno vsako četrto kolo
Ob podatku, da v francoski prestolnici dnevno beležijo od 80 do 120 tisoč izposoj, nam postane jasno, da je treba kolesa tudi primerno vzdrževati. V družbi JCDecaux, ki je prva razvila sistem izposoje mestnih koles in ki je tudi 40-odstotna lastnica Europlakata, se poleg tega dobro zavedajo tudi dejstva, da ta kolesa v roke kdaj pa kdaj dobijo vandali. Ko smo v eni od njihovih delavnic o tem povprašali pristojne, so nam ti odgovorili, da vzdrževalci v Parizu dnevno popravijo okoli 1500 koles, okoli tisoč na teden pa jih zaradi hujših okvar pristane v delavnici. Na leto je uničenih okoli 25 odstotkov koles, kar pa je bistveno manj kot ob uvedbi sistema, ko jih je bilo uničenih okoli 70 odstotkov.
Za krajo kolesa kazen v višini 350 evrov
Tudi pri nas bo ekipa sedmih vzdrževalcev za kolesa in celoten sistem skrbela dnevno. Manjša popravila na kolesih bodo opravljali kar ob ogledih na postajah, huje poškodovana pa bodo odpeljali v delavnico. “Pričakujem, da bo Ljubljana podobnejša Dunaju kot Parizu,” pravi Kolbl in dodaja, da sta iz enakega sistema, ki tam premore 1000 koles v sistemu, na leto ukradeni le dve. Za krajo kolesa, katerega vrednost bo pri nas znašala 839 evrov, je predvidena kazen v višini 350 evrov.
Ljubljana po sledeh več kot 20 mest po Evropi in svetu
Kot so nam še pojasnili predstavniki omenjene družbe, so leta 2003 sistem izposoje koles uvedli na avstrijskem Dunaju ter španskih mestih Cordoba in Gijon, dve leti pozneje v francoskem Lyonu in leto za tem v belgijskem Bruslju. Pred štirimi leti so sistem, ki je danes največji, uvedli v Parizu. Tak sistem izposoje koles, ki se v vsakem mestu imenuje drugače, imajo med drugim še v okoli desetih francoskih mestih in v več mestih pariškega predmestja, v petih mestih v Španiji, v Dublinu na Irskem, v Gothenburgu na Švedskem, v japonskem mestu Toyama in avstralskem Brisbanu.
Vzdrževanje sistema bo drago!
V Ljubljani je Mestna občina poskrbela za napeljavo optične in električne infrastrukture do terminalov na postajališčih koles, za kar je namenila slabih 55.000 evrov. Druge stroške, ki so ocenjeni na 1,8 milijona evrov, bo pokrilo podjetje Europlakat, prav tako bodo poskrbeli za vzdrževanje sistema, kar jih bo stalo dobrih 900.000 evrov na leto. V zameno so za 15 let od mestne občine dobili 360 oglasnih panojev, od tega 140 novih lokacij.
Izposoja bo zaživela predvidoma sredi maja, obenem pa odgovorni že razmišljajo o možnostih za širitev sistema. Kot so dejali, bi namreč lahko v dogovoru s kakšnim trgovskim središčem postaje za kolesa uredili tudi zunaj središča mesta, za dodatno investicijo pa se lahko odloči tudi občina.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.