Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so danes pred državnim zborom posuli pepel izhodišč zakona o malem delu, s čimer so vnovič izrazili protest nad predlagani spremembami študentskega dela, ki sta ga napovedala minister za delo Ivan Svetlik in minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Predsednica ŠOS Katja Šoba je ob tem povedala, da bi sprememba zakonodaje v trenutni situaciji pomenila, da ena tretjina študentov ne bi mogla študirati. Zato so na ŠOS za pravice študentov in študija pripravljeni iti do konca. "Trenutno ne izključujemo niti referenduma niti množičnih demonstracij ali zasedbe javnih prostorov niti široke državljanske nepokorščine,“ je še povedala Šoba ob posutju pepela.
Ministrstvo za delo: Malo delo bi bilo omejeno na 14 ur tedensko
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so namreč pripravili osnutek zakona o malem delu, ki bi spremenil študenstko delo. Po predlogu bi na področju malega dela lahko delali tudi upokojenci in nezaposleni, časovno pa bi se skrajšalo na največ 672 ur na leto, kar je približno 14 ur na teden. Delo bi se lahko opravilo v enem kosu ali razdeljeno čez celo leto, plačilo pa ne bi smelo presegati letnega zneska minimalne plače. Pogodba o zaposlitvi bi bila še vedno brez dodatnih adimistrativnih ovir, saj bi ohranili napotnico kot napotitev na delo.
Poleg tega pa na ministrstvu za delo v osnutku predlagajo, da bi se oseba, ki opravlja malo delo, vključila v invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje – kar bi pomenilo, da tudi takemu delavcu teče delovna doba. Želijo pa ohraniti 14 odstotkov koncesijske dajatve, spremenili bi le način delitve sredstev, pridobljenih iz tega naslova.
ŠOS: Študentsko delo ni malo, ampak je pomemben socialni korektiv
V ŠOS pa tako korenitim spremembam študentskega dela nasprotujejo. Pravijo, da študentsko delo ni malo, ampak je pomemben socialni korektiv.
Študente pri napovedanih spremembah moti časovna omejitev dela, saj bi bilo študentom to premalo. Kot so pojasnili, potrebuje študent povprečno od 510 do 562 evrov na mesec za stroške študija. Povprečna štipendija je 180 evrov na mesec, dobiva pa jo okoli 23 odstotkov študentov. Zato bi bila taka omejitev prevelika in bi plačevanja študija, če ne bi bilo drugih dodatnih oblik pomoči, prenesla na starše, ki pa pogosto tega ne zmorejo, pravijo na ŠOS.
Druga stvar, ki jih moti, je, da bi postali, če bi se v delo vključili tudi upokojenci in brezposelni, študenti manj konkurenčni. Ker bi se to delo vključilo v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pa študenti pričakujejo, da bodo delodajalci za to morali plačevati tudi dodatne dajatve, kar bi še zmanjšalo konkurenčnost njihovega dela.
Več nadzora države in skupne evidence vpisa
V ŠOS imajo drugačne predloge, kako bi lahko uredili področje študentskega dela, da bi bilo manj zlorab. Predlagajo, da bi država zagotovila boljši nadzor nad delodajalci. Poleg tega pa še, da bi uvedli skupno evidenco vpisa v posamezne fakultete, kar bi pomenilo zmanjšano število fiktivnih vpisov. Podpirajo pa spremembe zakona, da delodajalci študentov ne bi smeli zaposlovati na sistematiziranih delovnih mestih, to je tam, kjer je 40-urni tedenski delovnik.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.