FOTO in VIDEO: Obiskali smo malo vesolje sredi Ljubljane in spoznali, da brez satelitov ne bi znali več živeti

Evropska vesoljska karavana je ta teden prispela v slovensko prestolnico. V kolikor morda še niste opazili, so na Kongresnem trgu postavili veliko kupolo, v katero vabijo vse navdušence nad vesoljsko znanostjo. Ljubljana je tako 23. mesto zapored, ki gosti edinstveno potujočo razstavo o vesolju, imenovano European Space Expo. Doslej se je nad njo navdušilo že pol milijona ljudi, Slovenci pa bomo očitno podrli rekord. Po besedah enega od predstavnikov razstave Stéphaneja Ourevitcha se je na obisk najavilo rekordno število šolarjev in dijakov. V prihodnjih dneh bo kupolo, ki zelo nazorno razkriva, kako zelo je naš vsakdan povezan z vesoljsko tehnologijo in sateliti, obiskalo okoli 5700 mladih iz več kot 110 izobraževalnih ustanov.

Vabljeni k ogledu 360-stopinjske fotografije z razstave (spodaj)

Kaj vse je mogoče videti?

Razstava ima 12 interaktivnih postaj, na katerih lahko obiskovalec z enostavnim brskanjem po vsebinah izve neverjetne stvari, ki jih s pomočjo satelitov in vesoljskih programov, kot sta Galileo in Copernicus, pridobimo Evropejci. Izvedeti in izkusiti je mogoče zgodovinsko izstrelitev prvih dveh satelitov Galileo iz evropskega izstrelišča v Francoski Gvajani (sicer je lansiranih že 6 od skupno 30 predvidenih satelitov). Ogledamo si lahko na primer, kako program Copernicus nadzira naše ozračje, da smo lahko v realnem času opozorjeni na slabo kakovost zraka in na primer na škodljive UV žarke. Ste vedeli na primer, da lahko kmet s 1000 hektarji zemlje s pomočjo vesoljskega programa EGNOS na leto prihrani več kot 12.000 evrov? Ali kako je program Copernicus, v katerem se vzpostavlja nov in do centimetra natančen evropski globalni satelitski navigacijski sistem, rešil že nešteto življenj? Veste, da bo ta isti program v bližnji prihodnosti zagotavljal storitev odkrivanja razlitij nafte skoraj v realnem času? S pomočjo satelitov se spremlja vremenske ujme, požare, potrese, gibanje morja in ostale naravne katastrofe. Veste na primer, čemu je namenjen prvi slovenski satelit? Odgovore na ta vprašanja in številne druge informacije o neposrednih koristi teh programov v našem življenju obiskovalci dobijo na dvanajstih zaslonih, ki jih upravljajo na dotik.

Poleg interkativnih postaj je sredi prostora na voljo globus, ki na zahtevo obikovalca simulira različne vplive na naš planet, ki so jih zaznali sateliti, ki jih upravlja Evropska vesoljska agencija (ESA). Pod stropom šotora so obikovalcem na razpolago za ogled modeli štirih satelitov programa Galileo in model satelita programa Copernicus, ki je bil v vesolje lansiran lani. Kot nam je zaupal Silvo Žlebir z generalnega direktorata za notranji trg, industrijo in podjetništvo pri Evropski komisiji, računajo, da bo do leta 2020 Copernicus alternativa ameriškemu GPS sistemu. "Le da bo zadeva bolj natančna, do nekaj centimetrov," pravi.

Na razstavi tudi prvi slovenski mikrosatelit

Eden od dvanajstih terminalov je namenjen tudi slovenskim dosežkom pri vesoljskih programih. Tam nas je v oči zbodel model slovenskega satelita, ki je v realni velikosti visel nad nami. Kot nam je pojasnil Tomaž Rodič iz centra odličnosti Vesolje.si, je satelit v končni fazi izdelave, upajo pa da ga bodo lahko v letu ali dveh izstrelili v orbito. "Namenjen je interaktivnemu daljinskemu zaznavanju. Ima mikrospektoralno kamero, ki omogoča opazovanje vegetacije, naravne nesreče in tako dalje. Poleg tega snema video v visoki ločljivosti, ki nam omogoča, da letimo interaktivno. Se pravi, kadar se nahaja nad območjem naše zemeljske postaje, lahko gledamo, kaj satelit s svojimi senzorji vidi in ga lahko interaktivno vodimo. To je njegova posebnost," pojasnjuje. Uporaben bi bil za opazovanja in analiziranje naravnih nesreč, opazovanje razvoja dogodkov in podobno. Nameravajo ga vključiti v različne skupine, saj en sam ne zmore posredovati podatkov ob kateremkoli času, ker preleti orbito v eni uri in pol. "Se pravi, če želimo opazovati naravne nesreče, je potrebno večinoma aktivirati večje število satelitov," pojasnjuje.

Kje lahko profitira Slovenija?

Na vprašanje o priložnostih za Slovenijo v evropskih vesoljskih programih odgovarja, da je načinov, kako se vložki v vesolje lahko vračajo, veliko. "Lahko začnemo že s tem, da z delovanjem na področju vesolja odkrijemo, katera so tista podjetja v Sloveniji, ki lahko prispevajo satelitske komponente. Lahko razvijemo tako komponente, kot podsisteme in sisteme. Z obdelavo podatkov pa lahko izdelamo zelo različne produkte. Lahko bi na primer ugotavljali koliko je invazivnih vrst v Sloveniji, ob toči lahko pogledamo, kakšna je bila škoda na vegetaciji, ki se lahko kasneje razvija," pojasnjuje. Kot pravi, zdaj delajo tudi na programih, ki se ukvarjajo s tem, kako prepoznati sušna obdobja. "Prav s sušo in s poplavami imamo v Sloveniji velike probleme. Če to celostno spremljamo iz vesolja, lahko pridobimo podatke, po katerih lahko tudi ustrezno ukrepamo," je prepričan.

Žlebir pa pravi, da so glavne poslovne priložnosti gotovo v uporabi satelitskih podatkov pri razvoju navigacijskih sistemov v prometu in na drugih področjih. Evropa financira satelite in ostalo opremo za razvoj osnovnih storitev, kar predstavlja priložnost, da podjetja razvijejo aplikacije za kmetijstvo, meteorologijo, prostorsko planiranje, promet,  energetiko in ostalo.

Čemu razstava, ki je pod okriljem Evropske komisije že tretje leto na turneji po Evropi?

Strokovnjaki so dognali, da je vlaganje v vesoljske projekte in spodbujanje razvoja tehnologij, ki jih ti omogočajo, ključnega pomena za države članice EU. Kot pravi Ourevitch, se bo vsak vložen evro najmanj štirikrat povrnil. To je razlog, da bomo Evropejci za vesoljski program v obdobju od leta 2014 do 2020 namenili 12 milijard evrov. Ker gre za visok znesek, ki se bo v prihodnje najverjetneje še povečal, so se pristojni odločili, da javnost seznanijo s koristmi, ki nam jih ta tehnologija že prinaša. Kot pravijo, evropska vesoljska proizvodna industrija že zdaj prinaša 5,4 milijarde evrov na leto in ima več kot 31.000 visoko usposobljenih zaposlenih.

Študije pa kažejo, da bi lahko le program Galileo, katerega skupno 30 satelitov bo nudilo najsodobnejše storitve satelitske navigacije, v svojih prvih 20 letih evropskemu gospodarstvu prispeval 90 milijard evrov. Žlebir pravi, da bodo naložbe v vodilne programe, med drugim v satelitsko navigacijo Galileo in program opazovanja Zemlje Copernicus, prinesle več desettisoč novih delovnih mest ter spodbudile gospodarsko rast. V EU naj bi po predvidevanjih do konca desetletja storitve satelitskega navigacijskega sistema ustvarile sedem odstotkov bruto domačega proizvoda.

Potujoča razstava o vesolju European Space Expo bo v središču Ljubljane obiskovalcem brezplačno na voljo od danes do 15. marca. Vsem, ki vas vesoljska tematika zanima, obisk toplo priporočamo.