FOTO in VIDEO: Odprli 'escape room', v katerem na lastni koži spoznate temačne skrivnosti in podle taktike delodajalcev

Kako daleč gre lahko izkoriščanje delavcev? Izkoriščevalci imajo na zalogi številne pasti, žrtve pa ujamejo vanje, še preden te začnejo opravljati delo. V izkoriščevalsko delovno razmerje je enostavno vstopiti, zelo težko pa je iz njega pobegniti, ob današnjem evropskem dnevu boja proti trgovanju z ljudmi poudaril predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić. Grobega izkoriščanja delavcev, težav s plačilom za opravljeno delo, zaposlovanja "na črno", neupoštevanja delavskih pravic, kršitev pri zdravstvenem zavarovanju ter psihičnih in fizičnih zlorab delavcev je po njegovih navedbah v Sloveniji vedno več.

Najbolj pogosti primeri: delodajalec si že pred začetkom dela prilasti delavca s prevaro

Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so pri nas še vedno zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov. Ti delavci ponavadi prihajajo iz držav bivše Jugoslavije, Bolgarije in Romunije, ki prek posrednika za 400 do 500 evrov dobijo "papirje" in pridejo delat v Slovenijo. Ni plačil, delavci pa v strahu molčijo, pogosto niso zdravstveno zavarovani, so žrtve psihičnih in fizičnih zlorab. Ko imajo vsega naposled dovolj, se ti delavci nato odpravljajo naprej v druge države, in to znova prek posrednika, kar pomeni dodatne dolgove. Kot dodaja, to je postal že vzorec, Slovenija pa čedalje bolj postaja tranzitna država. Tukaj se delavce izkoristi, nato pa “proda” dalje.

V takšne situacije, ki se vedno bolj prepletajo tudi s trgovanjem z ljudmi, lahko pademo vsi,ob tem poudarjajo predstavniki Socialnega marketinga Iz principa v okviru Združenja DrogArt. Da bi si tisti, ki se ne zavedajo, da se tovrsten kriminal odvija praktično tudi pred njihovim pragom, spoznali podle pasti izkoriščevalcev, so v Ljubljani danes odprli tako imenovano sobo pobega - “Escape room - Izkoriščanje delavcev”. V njej lahko obiskovalci na lastni koži preizkusijo, kako močne so pasti izkoriščevalskih delodajalcev, nam je pojasnila Tanja Rudolf Čenčič iz DrogArta. “Hitro boste spoznali, da je v izkoriščevalsko delovno razmerje enostavno vstopiti, zelo težko pa je iz njega pobegniti,” pravi. Gre za čisto pravi “escape room” s številnimi skritimi ugankami in nalogami. Vabijo k obisku.

Projekt sobe pobega, ki ga je pripravil Socialni marketing Iz principa v okviru Združenja DrogArt, je finančno podprl urad vlade za komuniciranje. Dva prostora na Kolodvorski 20 pa je v brezplačen najem za deset dni ponudila Mestna občina Ljubljana.

Trend prikritega prisilnega dela in izkoriščanja se pri nas povečuje

Nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin je ob tej priložnosti spregovoril o problematiki trgovine z ljudmi. Kot je dejal, danes pri nas zaznavajo vse več žrtev trgovine z ljudmi, v povprečju pa pet do šest obsodilnih sodb na leto, kar je po njegovih besedah odraz dela organov pregona. Izpostavil je še, da se že od lanskega leta usmerjajo na prepoznave problema prikritega prisilnega dela oz. izkoriščanja delavcev kot ene izmed oblik trgovine z ljudmi, ki v evropskem prostoru zajema kar 20-odstotni delež. V Sloveniji se ta trend povečuje in ker je prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi izjemno zahtevno, je preventivno delovanje po njegovem prepričanju zelo pomembno.

Evropska komisija je 18. oktober razglasila za evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. V Sloveniji ga zaznamujemo z aktivnostmi, ki naslavljajo tako odločevalce v javnem sektorju o tveganju pri najemanju zunanjih izvajalcev storitev kot potencialne žrtve. Aktivnostim proti trgovini z ljudmi se že od leta 2006 pridružuje tudi Slovenska karitas. Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas, je ob tem izpostavil, da so med najbolj tveganimi oz. ranljivimi skupinami za potencialno trgovino z ljudmi begunci in migranti, še zlasti otroci. Njihova ranljivost se še toliko bolj zaostruje ob pomanjkanju varnih in zakonitih migracijskih poti, je še zapisal.