Slovenija

FOTO in VIDEO: Najhuje julija in avgusta

Ljubljana, 24. 09. 2008 11.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Špela Zupan
Komentarji
2

Poleti je bilo v Sloveniji več neurij kot običajno. Vremenske ujme so bile pogoste in zelo silovite. Na srečo bo jesen prijaznejša, pa tudi zima naj ne bi odstopala od povprečja.

Ponekod so imeli tudi težave z elektriko.
Ponekod so imeli tudi težave z elektriko. FOTO: Elektro Ljubljana
Pogosto so se izmenjevala topla s kratkimi hladnimi obdobji. Najbolj izrazita je bila ohladitev sredi junija, najdaljše nadpovprečno toplo obdobje je bilo v zadnjem delu junija in začetku julija.

Slovenijo je letos prizadelo že 21 neurij, ki niso prizanesla skoraj nikomur. Zanimivo, edini dan, ko neurja niso klestila, je bil četrtek, največkrat pa so se razbesnela med vikendom.

Povsem nepričakovano se je nevihtna sezona začela že v začetku aprila, ko se je po idiličnem dopoldnevu okoli 13. ure nad vso državo razdivjalo neurje z ledenim dežjem, grmenjem in strelami. Nato je bilo vreme skoraj dva meseca dokaj prijazno, konec maja pa je znova pokazalo zobe, ko je po nekaj sončnih in vročih dneh padala toča, meteorna voda pa je zalila več objektov. Junija je narava kar osemkrat pokazala svojo moč. Padala je toča, veter je odkrival strehe, ruval drevesa in lomil veje, voda je zalivala kleti, reke in potoki so prestopili bregove, sprožali so se zemeljski plazovi, strele so netile požare … Neurje v severovzhodni Sloveniji je 25. junija močno prestrašilo dva ribiča, ki sta ostala ujeta pod podrtimi drevesi. Rešili so ju gasilci.

Poškodovani objekti po toči
Poškodovani objekti po toči FOTO: Boštjan Košir

Julij je bil bolj prizanesljiv, vsaj po številu neurij, ki jih je bilo pet. 'Mali srpan' pa je bil silovit, ranjenih je bilo več ljudi, v nekaterih vaseh praktično ni bilo nepoškodovane hiše, toča je klestila pridelke, avtokleparji in serviserji so imeli polne roke dela s potolčeno pločevino, primanjkovalo je krovcev, okoljevarstveniki so opozarjali na pravilno odstranjevanje azbestnih kritin, v središču Ljubljane pa se je celo porušil gradbeni oder. Nastalo je za več sto tisoč evrov škode, pomagala je država, sredstva so zbirali tudi na računih humanitarnih organizacij.

Tudi avgusta je neurje prihrumelo petkrat. Nevihtni piš, nekateri so celo govorili o tornadu, je z obličja Zemlje izbrisal cele pasove gozdov, močan veter je razkrival strehe, ruval drevesa, padala je tudi toča, ponekod velika kot jabolka. 8. avgusta so kar tri različne nevihtne celice povzročile, da je toča, ki je zajela skorajda vso Slovenijo, padala vsakih nekaj minut. Vreme je povzročalo nevšečnosti tudi v prometu, vendar predvsem zaradi nespametnih voznikov, ki so tako zaljubljeni v svoje jeklene konjičke, da so ustavljali kar v trojanskih predorih.

Toča je klestila pridelke in uničevala vse pod seboj.
Toča je klestila pridelke in uničevala vse pod seboj. FOTO: Patrik Lovrin

Ta mesec je neurje zaenkrat udarilo enkrat, 12. septembra, ko so Slovenijo zajele nevihte z močnimi nalivi in vetrom, kot iz škafa je lilo tudi ponoči. Najhuje je bilo na območju Štajerske, neurje se je razbesnelo tudi na Gorenjskem, na Notranjskem in Primorskem.

Kakšna bo zima?

Rekordno vroče še vedno ostaja poletje 2003.

Brane Gregorčič z Agencije za okolje (Arso) je za 24ur.com povedal, da so bila najhujša neurja v Sloveniji 13. in 14. julija in trikrat v avgustu. Letos poleti ni bilo dolgotrajne vročine, vendar pa je bila temperatura za dve stopinji Celzija višja od klimatskega povprečja. Bilo pa je resnično več vremenskih nihanj in posledično več neurij. Zelo razgibano vremensko dogajanje je bilo avgusta, ko so sončna in topla obdobja prekinjali močnejši prodori hladnega zraka, ki so jih posledično lokalno spremljala neurja in močnejše padavine. Čeprav se vam verjetno ne zdi, je sonce sijalo več časa kot običajno, večinoma je bilo dolgoletno povprečje preseženo za več kot petino, je zapisano na spletni strani Arso. Pretirane suše ni bilo.

Neurje v Kamniku
Neurje v Kamniku FOTO: Rok Markuš

Kaže, da bodo jesen spremljale povprečne temperature in padavine. Klimatska se je sicer začela 1. septembra, ki je prvi jesenski mesec, vendar pa so bile temperature vse do 13. septembra avgustovske, nato pa so sunkovito padle. Presenetile so nas temperature, ki so bolj značilne za oktober. Septembra, oktobra in novembra lahko po izračunih vremenoslovcev pričakujemo nekoliko višje temperature od dolgoletnega povprečja le na severozahodu Evrope.

Za natančnejšo napoved, kakšna bo zima, je še prezgodaj, je pojasnil Gregorčič. Vendar pa zaenkrat ne kaže, da bi izstopala niti po padavinah niti po temperaturah.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

turbo4ever2
24. 09. 2008 18.06
hehe se mi zdi da je najhujše neurje za nami....
Tonček Balonček
24. 09. 2008 16.42
V rtem semptembru me blazno moti fenomen segrevanja ozračja, ali bo vsaj nova vlada poskrbela, da bo topleje! Janša s eej izjemno boril proti topli gredi in izpistom CO\", Pahor pa nič!!!