Zahteva za razpis referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je splavala po vodi, zato pa bomo državljani predvidoma januarja odločali o Slovenskem državnem holdingu. Kaj o nastali situaciji, ko je premier Janez Janša že napovedal, da bo njegova vlada referendumsko zahtevo dala v presojo ustavnemu sodišču, menijo predsedniški kandidati?
Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver so odgovarjali na vprašanje, kdo bo plačal ceno zadnjega spopada med Zoranom Jankovićem in Janezom Janšo? Bodo to morali znova storiti državljani ali pa naj plačata akterja sama? Ostra vprašanja je postavljala voditeljica Katja Šeruga.
Imamo že štiri leta krize – kje pa so reforme? Türk znova opozarja, da je potreben dialog. Sam poudarja, da se je s ključnimi akterji pogovarjal o razmerah in rešitvah. Pravi pa, da je treba iskati kompromis.
Zver pravi, da si Janša prizadeva, da združi nasprotnike v pogajanja za izhod iz krize. Kdo naj potem plača ceno, da se akterji ne morejo dogovoriti? Ključno odgovornost nosijo tisti, ki rušijo reforme, dodaja. Sicer pa sta po Zverovem mnenju za nastalo situacijo kriva opozicija in njegova protikandidata, ki sta dajala napačne signale.
Pahor pravi, da nevarnost počiva v referendumu. Opozarja, da je še čas za dogovor. "Podpiram tisto, kar je dobro. Z referendumi ne rušim vlade," dodaja. Opozarja, da bo trpela cela generacija, politična elita pa je tista, ki lahko reši nastalo situacijo. Meni tudi, da večina poslancev, ki je zahtevo podprla, tega ni storila zato, da bi zakona padla, pač pa zato, da pride do nemogoče situacije, v kateri bo vlada padla. A ker ta nima alternative, bo nastala nepredvidljiva politična kriza.
Iz oči v oči s Katjo Šerugo
Preberite tudi: Borut Pahor, ki nikakor ne izda imena 'stricev iz ozadja'
Danilo Türk poziva k pomiritvi
Milan Zver o soprogi: Zveza z menoj ji v karieri dela težave
Kako je potekalo prvo soočenje?
KOMENTARJI (246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.