VIDEO: Zaradi neurejenih razmer za helikoptersko reševanje plačujemo neverjetne zneske

Po večletnih prizadevanjih, da bi bila helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) na voljo tudi prebivalcem severovzhodne Slovenije, je poleg brniške pred tremi meseci končno zaživela tudi baza v Mariboru. Reševalna ekipa pod vodstvom zdravnika Uroša Lampiča letno opravi od 250 do 300 intervencij. "Mi smo pravzaprav rešilec, ki pride po zraku," nam je pojasnil Lampič.

Nadzor nad leti HNMP izvaja Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA). Ta je izdala uredbo, ki med drugim določa, da se morajo leti helikopterske reševalne službe izvajati z ustreznim reševalnim helikopterjem, ki pa ga pri nas še vedno nimamo. Tovrstne prevoze namreč izvajamo s policijskimi in vojaškimi helikopterji, ki nimajo spričevala o EASA plovnosti. "To je tako, kot bi nekdo vozil avto, ki nima opravljene registracije in tehničnega pregleda," je povedal reševalec in poznavalec razmer Robert Sabol, ki že leta opozarja na ta problem.

Oktobra 2014 nas je EASA pozvala, da uredimo zadevo in nam v ta namen določila prehodno obdobje, to je do konca leta 2017. A v dveh letih in pol, kolikor je minilo od opozorila, pristojna ministrstva niso uspela pripraviti niti ene konkretne rešitve. Zato morata lete HNMP še naprej opravljati vojska in policija, kjerpa so zaradi drugačih standardov in opreme, ki ni namenska, stroški na uro letenja višji, kot bi bili z namenskim helikopterjem in namensko službo. Kot razkrivajo podatki, ki smo jih pridobili v našem uredništvu, je strošek pri vojski v letu 2016 pri vsaki uri za okoli 300 evrov nad primerljivo komercialno ceno, pri policiji pa kar do 5000 evrov.

Rešilec po zraku trikrat hitreje kot po cesti

Helikopterska nujna medicinska pomoč ima nekatere bistvene prednosti pred zemljskimi načini dostopa do pacientov in njihovega prevoza v ustrezne zdravstvene ustanove. Prva, ki jo izpostavi Lampič, je hitrost: "Helikopter leti naravnost, medtem ko mora rešilec po ovinkih, kar pomeni razmerje 1:3, kar se časa tiče, v korist helikopterja."

Pomembna je podpora, ki jo nudijo ekipam Nujne medicinske pomoči. Če je ta v nekem kraju že zasedena z intervencijo, pri drugi vskoči helikopterska pomoč. S cestnimi rešilci sodelujejo tudi pri množičnih nesrečah: "Takrat ima helikopter velik pomen, ker lahko razprši paciente tudi v bolj oddaljene kraje. Narobe je, če se katastrofa s terena prenese izključno v eno, najbližjo bolnišnico," je pojasnil Lampič.

Med vsemi pacienti, ki jih obravnavajo, je približno 50 odstotkov ponesrečencev in 50 odstotkov bolnikov. Med slednjimi prevladujejo intervencije zaradi srčne kapi. "Potem so tukaj še razne dihalne stiske, možganske kapi, to so pacienti, ki jih obravnavamo največkrat," je dodal Lampič.

Vsem intervencijam pa je skupno, da o življenju največkrat odločajo – sekunde.

"Učinkovita helikopterska reševalna služba ni tehnološki, ampak birokratski čudež"

A kot pravi Sabol, učinkovita helikopterska nujna medicinska pomoč ni tehnološki, ampak birokratski čudež. Zakaj po 14 letih, kolikor deluje helikopterska reševalna služba pri nas, še vedno nimamo namenskega reševalnega helikopterja, smo vprašali Darka Čanderja z Ministrstva za zdravje.

"To ni samo v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ampak to zadeva štiri resorje, poleg nas še Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za infrastrukturo. Samo usklajeno medresorsko delovanje bo pripeljalo do rešitev, ki bodo v prihodnje tudi v skladu z evropskim pravnim redom," je dejal Čander. Dodal je, da se pogovarjajo o štirih možnostih, kako bi se lotili reševanja zadeve. Te so nakup ali najem ustreznega helikopterja, javni razpis, prek katerega bi izbrali zasebnega ponudnika, ki bi opravljal lete za HNMP ali pa, da bi državne zrakoplove prilagodili tako, da bi lahko pridobili certifikate o EASA plovnosti.

A kakšnega konkretnega ukrepa še niso sprejeli, hkrati pa ne vedo, kaj se lahko zgodi konec letošnjega leta, ko se Sloveniji izteče rok za odpravo nepravilnosti: "Kaj bo v prihodnje, vam zelo težko odgovorim, ker ne poznam postopkov, ki jih bo Evropa izvedla v tem primeru," je dejal Čander.

Arqué: Uredbo je treba upoštevati iz varnostnih razlogov

Da pa lete sploh lahko opravljamo z državnimi zrakoplovi, je Ministrstvo za infrastrukturo kljub že obstoječi uredbi Evropske unije izdalo Pravilnik o plovnosti, letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov, pod katerega je podpisan minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Zanimalo nas je, kakšna je pravna podlaga za ta pravilnik, glede na to, da je Slovenija članica Evropske unije in bi morala uredbo, kot je v njej tudi navedeno, neposredno upoštevati. A odgovora na to nismo dočakali.

S službe za stike z javnostjo na Ministrstvu za infrastrukturo so sporočili le, da obstoječi pravilnik po njihovem mnenju ni sporen, saj da se uredba Evropske agencije za varnost v letalstvu ne nanaša na državne zrakoplove.

Ali to drži, smo vprašali Jaimeja Arquéja, predsednika Evropske helikopterske zveze, ki ima sedež v nemškem Kölnu: "V osnovni uredbi iz leta 2008 je navedeno, da so iskanje in reševanje, gašenje požarov, vojaške operacije ter druge podobne aktivnosti izvzete iz regulative. Ker ni dovolj natančno določeno, kaj te 'druge podobne aktivnosti' pravzaprav so, to pušča odprta vrata državam članicam, da Helikoptersko nujno medicinsko pomoč uredijo po svoje. Evropska agencija za varnost v letalstvu tako nima dovolj moči, s katero bi prisilila Slovenijo, da upošteva njihovo uredbo. Naše mnenje pa je, da bi morale vse države članice upoštevati uredbo Evropske unije, ne glede na to, ali lete Helikopterske nujne medicinske pomoči izvaja z državnimi ali zasebnimi zrakoplovi, in sicer iz varnostnih razlogov."

Poudaril je, da je Helikopterska nujna medicinska pomoč lahko dobra in učinkovita samo takrat, ko se leti zanjo opravljajo s helikopterji, ki so namenjeni izključno reševanju. Ker primarno poslanstvo policije in vojske ni helikoptersko reševanje, temveč druge naloge, ki jih morajo opravljati z isto floto, so vse omenjene službe manj učinkovite. "Posledično pa za državo tudi dražje,"  je še dejal Arqué.

Vojski za 188 ur dela slabega pol milijona evrov, policiji za 120 ur skoraj milijon

Na Ministrstvu za zdravje pa vztrajajo, da denarja za nakup ustreznega helikopterja ni. "Slovenija je po mojem mnenju premajhna država, da bi si lahko privoščila nekega tujega operaterja, saj je za to treba imeti finančna sredstva," je dejal Čander.

Kot je v svojem članku v strokovni reviji Rotors zapisal Arqué, pa bi natančen izračun lahko pokazal, da so stroški za izvajanje letov Helikopterske nujne medicinske pomoči pri državnih zrakolovih lahko celo višji, kot če bi plovilo upravljal zasebnik.

V letu 2016 je Helikopterska nujna medicinska pomoč posredovala 240-krat. Od tega je dobri dve tretjini oziroma 165 intervencij opravila vojska, saj je imela policija več helikopterjev dlje časa na servisu. Vojska je za 188 ur opravljenega dela dobila 493.760 evrov oziroma 2.631 evrov na uro. To je za okoli 300 evrov več, kot stane ura letenja na letalu Bell 412 po podatkih Kaklulatorja letalskih stroškov.

No, še posebej zanimive pa so številke Policije. Za 75 intervencij oziroma 120 ur naletov jim je bilo z državnegia proračuna za izvajanje Helikopterske nujne medicinske pomoči nakazanih 908.652 evrov ali povedano drugače: ura leta za helikoptersko nujno medicinsko pomoč pri njih stane 7.527 evrov. Dejanski stroški s helikopterjem A109 pa so po Kalkulatorju letalskih stroškov za skoraj trikrat manjša in znašajo 2.560 evrov na uro.

Reševalne službe morajo občasno kljub klicu na pomoč ostati na tleh

Stroški vzdrževanja državnih zrakoplovov pa iz leta v leto še dodatno naraščajo, saj sta tako policijska kot vojaška flota zastareli. To izpostavi tudi Lampič: "Kot sami piloti omenjajo, je tudi sam servis zaradi tega daljši, ker dalj časa traja, da dobijo ustrezne dele, ki verjetno niso več novi, ampak obnovljeni, tako da se ta izpad helikopterja precejkrat podaljša čez neko razumno mero."

In ker imajo na ta način na razpolago še manj helikopterjev, se lahko zgodi, da mora ekipa nujne medicinske pomoči – kljub klicu na pomoč – ostati na tleh. "Če veste, da je potrebno s temi helikopterji pokrivati štiri reševalne službe v Sloveniji, se pravi gorsko-reševalno službo, HNMP, prevoz otrok v inkubatorjih in pa medbolnišnične prevoze, potem veste, da lahko nastane situacija, ko kakšna od teh služb ne more poleteti," je dejal Lampič.

Komentar Ministrstva za zdravje na obstoječo situacijo pa je: "Zavedamo se, da ta problem ni od včeraj. Do konca leta upam, da bomo našli rešitev, da do teh stvari dejansko ne bo prihajalo." Ali se lahko zgodi, da bi morala Slovenija zaradi obstoječih neurejenih razmer celo ukiniti helikoptersko reševalno službo, pa na ministrstvu ne vedo. "Na to vprašanje bi vam zelo težko odgovoril, kaj bo v prihodnje, ker ne poznam postopkov, ki jih bo Evropa izvedla v tem primeru," je še dejal Čander.