Kolikokrat ste se že vprašali, kam vsako leto pometemo 58 milijard plastičnih kozarčkov, milijarde plastičnih vrečk, 200 milijard plastenk za pijačo, več milijard ton gospodinjskih odpadkov, nevarnih toksičnih in drugih odpadkov? Ali veste, da po vsem svetu rastejo ogromna polja, pobočja in celo otoki smeti?
Prizori našega uničevanja modrega planeta so včeraj na slovenski premieri filma Smeti (Trashed) v Kinu Šiška pretresli slovensko občinstvo. V dokumentarnem filmu priznani angleški igralec Jeremy Irons na svojem potovanju okoli sveta obiskuje kraje, ki so se spremenili v grozljiva prizorišča.
Med drugim obišče mesto Sidon v Libanonu, kjer se gromozanski kupi odvoženih smeti, ki v višino merijo več kot 20 metrov, vsake toliko dobesedno zvrnejo v Sredozemsko morje. Ogromne količine odpadkov morski tokovi odnesejo na obale Cipra, Sirije, Turčije in drugih držav, ki se nato bolj ali manj trudijo nesnago premestiti drugam. V nadaljevanju filma lahko vidimo, kako na Kitajskem v okolici večjih mest primanjkuje prostora, kamor bi sploh še lahko odvažali smeti, v Indoneziji pa se otroci dobesedno kopajo v smeteh. Gladina tamkajšnje reke Čilivung je povsem prekrita z odpadki, med njimi najdemo razpadajoča trupla živali, medicinske odpadke in toksične snovi. Irons se v filmu odpravi tudi na odprto morje, kjer ugotovi, da je v njem več smeti in toksičnih snovi kot planktona. Med drugim preseneti z razkritjem, da so strokovnjaki, ki so pregledali mrtvega kita grbavca, ki ga je lani prineslo na obalo Avstralije, v njegovem trupu našli več plastičnih vrečk, ostanke plastenk in celo žogico za golf. Ena od tematik, ki jo obravnava, je tudi problem sežigalnic, ki v okolje spuščajo strupene snovi.
Potrebno je prizadevanje vsakega posameznika
Dokumentarni film, katerega premiero so organizirali predstavniki društva Ekologi brez meja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, je slovenski publiki prikazal globalne razsežnosti in vplive problematike odpadkov. "Sporočilo filma je jasno, in sicer da naša potrošniška družba proizvaja prekomerne količine odpadkov, ki predstavljajo nevarnost tako za okolje kot nas same. Problema odpadkov ni mogoče več ignorirati in skrajni čas je za korenite spremembe. Film v zaključku tudi pokaže, da so spremembe možne in obstajajo načini, kako jih doseči. Velik del lahko prispeva vsak posameznik s spremembo svojega razmišljanja in obnašanja," pravijo.
Na okrogli mizi z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste, ki je sledila premieri, so udeleženci govorili predvsem o tem, kako lahko Slovenci najprej pometemo pred svojim pragom. Poudarili so, da je pri Zero Waste bolj kot cilj pomembna pot, kajti magičnih rešitev ni. "Najprej moramo spremeniti način razmišljanja, nato pa sprejeti ustrezne odločitve in spremeniti naše ravnanje," so se strinjali in poudarili, da lahko strokovnjaki z naprednimi tehnologijami pri tem pomagajo, politiki pa bi morali s primerno zakonodajo te aktivnosti podpirati.
Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, je v videonagovoru dejal, da je Evropa na poti zviševanja deleža ponovne uporabe, recikliranja, omejevanja sežiganja odpadkov in odpravljanja odlagališč. Kot pravi, je Slovenija na področju ravnanja z odpadki razmeroma uspešna, a ocenjuje, da je prostora za izboljšave še veliko. "Če bi v Sloveniji reciklirali vse odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, bi dobili 2.000 novih delovnih mest in dodatnih 200 milijonov prihodkov," pravi. Pozdravil je pobude vodilnih organov na vseh ravneh, državljanov in civilnih iniciativ, za premik od odlaganja k recikliranju odpadkov. Veselilo ga je, da se gibanju za prehod v družbo brez odpadkov pridružuje tudi Slovenija.
Janko Kramžar, direktor Javnega podjetja Snaga, je pohvalil Slovenijo, da je po uspešnosti recikliranja odpadkov v samem vrhu Evrope, in povedal, da pri Snagi načrtujejo in izvajajo korake, s katerimi sledijo najboljšim. To je tudi cilj javnega podjetja Snaga: postati najboljši v Evropi. "S septembru smo v Ljubljani dosegli že med 55- do 60-odstotni delež recikliranih odpadkov. Vse, kar prihaja na trg, poskušamo ponovno porabiti in reciklirati. Nekoliko nam manjka delež kompostiranja, a ta bo narasel. Sicer pa sem vesel tega filma. Zavest, da je pravilno ravnanje z odpadki pomembno, ob takih dogodkih raste," je dejal.
Tudi Joan Marc Simon, direktor Zero Waste Europe, opaža spremembe na bolje v primerjavi z njegovim obiskom Slovenije pred desetimi leti. Poudaril je, da je Slovenija trenutno na pomembnem razpotju. Po njegovem mnenju bi morali več pozornosti nameniti še preoblikovanju izdelkov, manjši porabi surovin in večjemu recikliranju.
Glasen NE sežigalnicam
Za izredno negativen korak je ocenil morebitno odločitev za gradnjo sežigalnic. To bi nas po njegovem mnenju popeljalo korak nazaj, saj da je takšna politika ravnanja z odpadki zastarela in netrajnostna, poleg tega pa sežiganje odpadkov onesnažuje trikrat bolj kot kurjenje premoga, pred katerim vsi svarijo, zato se moramo osredotočiti na obnovljive vire energije.
Močno nestrinjanje z gradnjo kakršnih koli novih sežigalnic zaradi škode, ki jo lahko povzročijo okolju in ljudem, je izrazil tudi Uroš Macerl, predsednik nevladne organizacije Eko krog. Opozoril je, kako nepomembna lahko postane dobrobit navadnih ljudi in kako težak njihov boj proti slabo reguliranim onesnaževalcem, ko so v igri veliki dobički. Izpostavil je tudi dejstvo, da v Sloveniji kljub relativno visoki stopnji recikliranja velika količina odpadkov še vedno konča na odlagališčih in da moramo odločno kreniti v drugo smer. Macerl še pravi, da bi morali ta film predvajati otrokom v vseh osnovnih in srednjih šolah, prav tako pa bi si ga morali po njegovem mnenju večkrat ogledati tudi politiki.
Po mnenju Andreja Kržana s Kemijskega inštituta je za ravnanje z odpadki pomembno izkoristiti napredne pristope in tehnologije, ki jih imamo na voljo. Hkrati se sprašuje, koliko ljudi je dejansko pripravljenih spremeniti svoje navade. Okroglo mizo je končal Joan Marc Simon, ki je povzel, da Slovenija lahko postane družba brez odpadkov le, če bodo združili moči politiki, strokovnjaki, industrija in posamezniki.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.