FOTO: Dalajlama: V realnosti smo socialne živali

Tibetanski voditelj dalajlama je v Mariboru predaval o duševnem miru. Prišel je na povabilo župana Franca Kanglerja, ki je uvodoma dejal, da je čast imeti gosta, ki se zavzema za mir po svetu. V dvorani je bilo po mnenju organizatorja okoli 2500 ljudi, med njimi pa poleg Kanglerja tudi mariborski podžupani in župani nekaterih sosednjih občin, župana Novalje Ivan Dabo ter Rosanda Krstinić - Guščić, poslanec SD Matevž Frangež ter častni meščan Maribora Rudolf Moge.

"Spet sem vesel, da sem v tem prelepem mestu in spet z mojim prijateljem," je nagovor začel dalajlama, pri čemer je imel v mislih mariborskega župana. Sicer pa je najprej govoril o današnjih časih in časih, ki so nas najbolj zaznamovali. 20. stoletje je razdelil na dve polovici. V prvi smo imeli dve vojni, v drugi pa še hladno vojno, delitev sveta na dva pola, ki je bila sicer bolj mirna. Šele zadnje obdobje druge polovice pa je po njegovih besedah prineslo neko očiščenje.

Ljudje so bili prepričani, da vojne niso več mogoče in to so stvari, ki kažejo napredek, pravi duhovni voditelj. Pravi, da sta znanost in duhovnost povsem različni stvari, si pa lahko pomagata. Sam pravi, da so njegovi prijatelji iz znanosti lahko tudi v budizmu našli odgovore na stanje uma, hkrati pa je tako znanost lahko ugotovila, da objektivnosti ni, temveč je vse subjektivno.

Tudi Kitajska in Kuba napredujeta

Napredek vere in znanosti je pojasnil tudi na Indiji. Ta je v začetku bila malo razvita z malo religijami, zdaj pa tam praktično živijo ljudje vseh kultur in religij. Nekoč je bil politični sistem prav tako trd, zdaj pa se je obrnil v človeka in k individualizmu. V zadnjem času se po njegovih besedah države pač spreminjajo, zato lahko pove, da tudi na Kubi in na Kitajskem zaznava spremembe na bolje. Spremembe pa so predvsem produkt upanja, zanosa in trdega dela. Predvsem optimizem je tisti, ki nosi uspehe, pesimizem pa nima mesta pri uspehu. Poleg tega, da ima človek visoko razvite možgane, s katerimi lahko misli, ima v teh časih tudi moderno tehnologijo, ki mu pomaga, zato nikakor ne sme izgubiti optimizma. Tudi udeležencem predavanja je dejal, da jim sam brez optimizma ne bi mogel predavati, prav tako pa ne bi mogel predavati ljudem, ki upanja ne bi imeli.

Dalajlama je zatrdil, da imamo, z malo izjemami, vsi ljudje enake možgane in zato tudi enak potencial. Dober in slab. Z njimi lahko razvijamo svoj intelekt. Lahko pa se to tudi obrne v negativna čustva. Ta so zelo slaba in lahko povzročijo veliko problemov. Taka so zavist, ljubosumje, jeza in sovraštvo in z zdravim razumom ter samozavestjo ne morejo sodelovati. Treba je razvijati čustva, s katerimi lahko pomagamo drugim, ne pa jim škodujemo.

Zdrav razum je pomemben tudi za zdravje, svetuje dalajlama. Sam je ponudil svoj primer operacije žolčnih kamnov, ki so mu jih operirali pred tremi leti, ko je bil star 73 let. Ker je imel žolčnik kar dvakrat večji od normalnega, je operacija, ki bi morala trajati največ 20 minut, trajala dve uri. A njegovo okrevanje je zaradi zdravega duha trajalo le nekaj dni, pravi.

Pri tem pa ponudi še razlago njegovega prijatelja, ki je delal poskuse na miših. Primerjali so rehabilitacijo dveh miši z enakimi poškodbami. Eno miš so izolirali, drugo pa dali v družbo z zdravo mišjo. Tista v družbi je okrevala znatno hitreje kot pa tista v izolaciji. Prav izolacija je po njegovih besedah tudi kriva, da se v človeku nakopičijo negativna čustva.

Prav zato pa se moramo ljudje po mnenju dalajlame s problemi soočati, ne pa jih potlačiti, s kakšnim alkoholom, drogami ali tabletami. To pomaga, da problemi človeka zapustijo le začasno, a kmalu so zopet tu. Zato pa sta potrebna zdrav razum in zdrav duh.

Pomembna je tudi vera

Pri veri dalajlama govori o sekularizmu. Vendar ne v tem pomenu, da se vere ne priznava, temveč se priznava in spoštuje prav vse vere enako. V pogovorih s svojimi prijatelji, ki so pripadniki drugih ver, večkrat naleti na zadržanost ob omembi te besede, zato jim pojasnjuje, da ne gre za nespoštovanje, temveč ravno nasprotno.

Za človeka je vera v nekaj boljšega nujna, je prepričan. Za razvoj vere je potrebna tudi ljubezen. Pri tem pa pravi, da je prav vseh sedem milijard ljudi, ki nas živi na svetu, rodila mati in nam dajala mleko. To ljubezen smo občutili vsi ljudje, tudi Hitler in Stalin sta jo, a sta zaradi nekih ideologij ta čustva potlačila.

Svet je mogoče spremeniti, če imamo upanje in verovanje. Tega človek ne more storiti z molitvijo, tega ne bodo storili voditelji, tudi Združeni narodi ne bodo naredili prav veliko, poudarja. Pobuda mora priti od posameznika in posameznih skupnosti. Pri tem je omenil Slovenijo in dejal, da naj se ne počuti premajhno za kaj takega. "Naredite to pri sebi in boste lahko zgled velikim," je poudaril.

Na koncu pa je dejal, da je že toliko star, da verjetno naših uspehov ne bo mogel videti na tem svetu. "A gledal vas bom iz nebes ali pekla. "Potrudite se, pa boste še v svojem življenju videli uspehe svojih naporov," je zaključil.

Križnar pripeljal Sudanca

Dopoldne je dalajlama predaval tudi študentom mariborske univerze. Predavanja so se udeležili tudi nekateri znani, kot je že prej omenjeni poslanec Frangež, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in tudi slovenski popotnik in borec za človekove pravice v Sudanu Tomo Križnar. Slednji je pripeljal tudi Sudanca z ogroženih območij, ki je dalajlamo prosil za nasvet in pomoč pri reševanju njihovega težkega vprašanja. Dalajlama je povedal, da je njihov problem zelo velik in zahteva veliko dela. Dodal je, da so nekateri ljudje za denar pripravljeni žrtvovati tudi življenja drugih. Upanje polaga v prihodnje generacije, ki se morajo izobraževati. Pravi, da v Sudanu, Siriji in tudi Afriki mnogi ne uporabljajo razuma. Zato je zelo pomembna izobrazba, ki pa je ne smemo uporabiti v zle namene, kot to počnejo npr. teroristi. Je pa po končanem predavanju pristopil k njemu in se z njim rokoval.

'V realnosti smo socialne živali'

Pred tem pa je študentom govoril, da je izobrazba zelo pomembna za razvoj zdravega uma. Najpomembnejša je želja človeka po tem, da nekaj doseže. Tudi sam pravi, da se pri svojih letih še vedno uči. Posvaril je pred tem, da moderni časi vse preveč ženejo k materializmu, posledica tega pa je tudi lakota, ki pesti velik del človeštva, kljub temu da nekateri uživajo v velikem razkošju. "V realnosti smo socialne živali," pravi dalajlama.

Denar, pravi dalajlama, sam po sebi ne prinaša sreče. Tudi navidezna lepote je ne prinaša, zato ne razume žensk, ki veliko denarja porabijo za ličila. Pojasnjuje, da starejši pari ne vztrajajo zaradi zunanje lepote, temveč tiste notranje. In prava lepota prihaja iz človeka, poudarja.

Na koncu pa je povedal, da bi moralo biti to stoletje, stoletje miru, dialoga in ljudje bi morali pustiti orožje. Če bi že reševali spore, bi jih kvečjemu s pestmi, se je pošalil in jih tudi pokazal. Ter zaključil, da se mir začne v srcu in človeku, prinesli pa ga ne bodo voditelji in duhovni voditelji z molitvami.

Tibetanski duhovni voditelj se je udeležil mednarodne konference za študente Out of the Box, ki jo gosti mariborska univerza. Skupaj s priznanimi profesorji Denisom Noblom, Dirkom Helbingom in Siegfriedom Grossmannom je govoril o nujnosti razmišljanja zunaj ustaljenih okvirov. 

Sociolog Helbing s Tehniške visoke šole v Zürichu se je strinjal, da je treba "prodreti skozi naše miselne ograje" in z bolj celostnim pristopom doseči boljše razumevanje vseh potencialov človeškega bitja. Fizik Grossmann z Univerze v Marburgu je izpostavil, da imajo ljudje različne poglede na to, kaj je boljše življenje. Ravno zato je treba zavzeti različne pristope. Po besedah biologa Nobla z Univerze v Oxfordu pa je znanost v zadnjem času dosegla velik napredek pri proučevanju človeka, pri tem pa ugotovila, da so bolj kot sami geni ali proteini pomembni procesi oziroma interakcije med njimi. Tako bi bilo treba obravnavati tudi ljudi, saj prav obstoj človeka je najbolj zanimivo dejstvo celotnega vesolja, ki ima sicer na milijarde osončij. Strinja se, da je vsak človek unikat.