FOTO: 'Čutili smo, da smo kljub vsemu varni'

Priprave na delo v izrednih razmerah, ki so vladale v desetih dneh spopadov za samostojno Slovenijo, so potekale tudi v šolah. Šole so bile sicer takrat zaprte, saj se je osamosvojitvena vojna začela v juniju. Kljub temu pa so priprave na vojno stanje potekale, nam je povedal ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc.

Za izvedbo zaščitnih ukrepov znotraj šol in vzgojno-varstvenih zavodov so bili odgovorni poverjeniki za civilno zaščito v zavodih, pojasnjuje Marko Lovše iz Uprave za zaščito in reševanje. V šolah in vrtcih so to zaposleni, dodaja Robert Kus, načelnik Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MU MOL.

Ker so bile šole v času osamosvojitvene vojne zaprte, zaposlenim ni bilo treba izvajati posebnih ukrepov, razlaga Kus. Drugače je bilo v vrtcih, kjer so morali zaposleni, v večini primerov hišniki, skladno s sklepom Mestnega štaba CZ Ljubljana, pripraviti zaklonišča za uporabo. Pripraviti so morali postelje, prostore za odpadke in fekalije ter med drugim preveriti vse naprave.

'Vzdušje na šoli je bilo mirno'

O spominih na tisti čas smo povprašali dolgoletnega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Kot nam je povedal, so bile vse osnovne šole na vojne razmere dobro pripravljene. Ob tem pa je poudaril, da je bila organiziranost vrhunska. Šole so namreč imele izdelan zelo podroben načrt civilne zaščite, ki je vseboval vse možne oblike priprav na različne posledice vojne. Načrt civilne zaščite je tako predvideval kadrovsko zasedbo za prvo pomoč, gašenje ognja, zalogo hrane, natančen načrt evakuacij, reševanje izpod ruševin in reševanju v primeru požara.

Kot razlaga Merc, so bili vsi zaposleni vključeni v načrt civilne zaščite. "Vsak član kolektiva je imel izvedljivo in uporabno funkcijo v celotnem sistemu." Ob tem pa dodaja, da so bile funkcije vezane na starost in sorodstvene obveznosti. Recimo matere z majhnimi otroki so imele posebno vlogo.

Vsi direktorji zavodov in podjetij, takrat delovnih organizacij, so dobili gesla, ki so bila zapečatena, nam razlaga Merc. "Če bi prišlo do vojne, smo imeli pravico odpreti to posebno kuverto." Potem bi dobili nadaljnja navodila, pravi ravnatelj.

Vsaka šola je imela tudi izdelan načrt za delovanje v vojni. Načrt je med drugim vseboval predmetnik, finančno projekcijo in projekcijo kadrovske zasedbe, našteva naš sogovornik. Predvideval pa je tudi reševanje materialnih in kulturnih dobrin v primeru vojaške zasedbe šole.

"A ob izbruhu sovražnosti je bilo k sreči konec pouka, tako da je skrb za otroke odpadla," pravi Merc. Na šoli so kljub temu ostali dežurni, ki bi v primeru zaostritve razmer nudili varstvo in oskrbo otrokom.

Na vprašanje, ali je bilo čutiti živčnost in napetost, odgovarja, da je bilo "vzdušje na šoli ob stopnjevanju političnih napetosti mirno." "Vsi smo verjeli v oblast, tisto, ki je odhajala, in tisto, ki je nastajala na novo. Čutili smo, da smo kljub vsemu varni."

Kaj pa šolarji in njihovi starši?

Šolarjem niso podrobneje razlagali takratnih razmer, saj niso bili ogroženi. Takrat so se namreč začele počitnice. Tudi sestankov s starši ni bilo. A Merc je prepričan, da bi bilo danes v istih razmerah "vse panično in hektično." Telesna pripravljenost današnjih otrok je po njegovem mnenju slaba, starši pa so preveč zaščitniški. "Bog ne daj, da bi bila šola nekaj ur brez elektrike ali mobitelov … takoj imamo kaos med otroki, starši in učitelji. Sedaj bi bilo zaradi tega več žrtev med otroki, kot bi jih bilo zaradi samih izrednih razmer. O tem sem prepričan," zaključi Merc.

Kaj pa zaklonišča?

Osnovna šola Prule ima še danes dve protiatomski zaklonišči, v kateri gredo lahko vsi učenci z osebjem. V zaklonišču, ki je bilo redno vzdrževano, bi verjetno lahko preživeli vsi vsaj 14 dni, meni Merc. "Občani Prul so sicer pričakovali, da bomo šolsko zaklonišče odprli tudi zanje, vendar je bilo rezervirano za otroke. Napotili smo jih v zaklonišče pod gradom."

V spodnji fotogaleriji si poglejte notranjost zaklonišča na OŠ Prule.

Če bi bila vojna danes …

Tudi danes so za različne oblike nesreč izdelani načrti zaščite in reševanja, za katere je odgovorno ministrstvo za šolstvo in šport, pojasnjuje Marko Lovše iz Uprave za zaščito in reševanje.

Ministrstvo tako na primer poskrbi za izvajanje "odrejenih zaščitnih ukrepov v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih ustanovah, uveljavi navodila za nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela in drugih dejavnosti na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in izobraževanja na srednjih šolah izven ogroženega območja in odloča o prenehanju pouka ali predčasnem koncu šolskega leta". A kot poudarja Lovše, so za izvajanje posameznih zaščitnih ukrepov še vedno odgovorne šole in vzgojno-varstveni zavodi oziroma poverjeniki za civilno zaščito v teh zavodih.