FOTO: 'Če bi lahko, bi glasovala zate, Borut'

Na današnjem javnem pogovoru nekdanje predsednice hrvaške vlade in trenutne poslanke v hrvaškem saboru Jadranke Kosor ter nekdanjega predsednika vlade in predsedniškega kandidata Boruta Pahorja je bilo veliko slišati o trudu, ki sta ga kot posameznika in takratna premierja vložila v dobre sosedske odnose med državama.

Pahor je razkril košček njunega pogovora, ki je potekal na štiri oči, in sicer ob začetku slovensko-hrvaških pogajanj. "Vprašal sem jo: Ali mi zaupaš? Odvrnila je: Da, če si boš to zaslužil," je razložil.

In očitno je, da se je med njima razvilo velikansko zaupanje, saj je Kosorjeva poudarila, da bi na slovenskih volitvah, če bi imela to možnost, volila Pahorja.

Oba sta se strinjala, da je bil za sklenitev arbitražnega sporazuma potreben pogum. Kosorjeva je dodala, da je bil potreben tako človeški kot politični pogum. Pri tem ne smeš razmišljati o svoji popularnosti, temveč o tistem, kar je najbolje za tvojo državo, je poudarila. "In izplačalo se je," je dodala.

Pahor je spomnil, da se je njun mandat začel zelo stresno in zaskrbljujoče, ko nista vedela, kako se bodo stvari zasukale, ko sta imela na ramenih odgovornost za mir in varnost obeh narodov ter širše regije. Vendar sta "s kančkom sreče" v pol leta uspela rešiti vprašanje, ki je odnose med Slovenijo in Hrvaško obremenjevalo skoraj dve desetletji.

Kosorjeva je dodala, da sta oba v tem obdobju začela prejemati politične udarce – z vseh strani. A pomembno se ji je zdelo, da imata podporo med ljudmi. Tako je opisala dogodke, ko so k njej med počitnikovanjem na hrvaški obali pristopali slovenski državljani, ki so se z njo želeli fotografirati, pri tem pa hvalili napore, ki sta jih v dogovor med državama vlagala ona in Pahor.

Kosorjeva je razložila tudi, da so v teh resnih in stresnih razmerah mediji več pozornosti namenili njuni modni usklajenosti kot pa političnim temam. Pri tem je poudarila, da je bila te vrste usklajenost naključna.

'Mir ni samoumeven'

Mir in varnost po Pahorjevih besedah nista samoumevna. "Med Slovenci in Hrvati nikoli ni bilo vojne ter smo eni redkih sosedov v Evropi, ki se jim to na srečo ni zgodilo," je poudaril.

'S procesom Brdo bi bilo treba nadaljevati'

Pahor in Kosorjeva sta spomnila tudi na proces Brdo, ki sta ga sprožila kmalu po sklenitvi arbitražnega sporazuma. Takrat sta se strinjala, da so evroatlantske povezave edina alternativa za države Zahodnega Balkana, zato sta organizirala srečanje na Brdu pri Kranju, ki so se ga udeležili voditelji držav jugovzhodne Evrope.

Pahor je pristavil, da je imel proces Brdo ne samo regionalne, ampak tudi mednarodne razsežnosti, toplo so ga pozdravili tako v evropski kot mednarodni politiki. V tem okviru je potekalo tudi tristransko srečanje med Pahorjem, Kosorjevo in srbskim predsednikom Borisom Tadićem na Ptuju, ki si ga po Pahorjevih besedah prej sploh ni bilo mogoče zamisliti.

Nekdanji premier še vedno misli, da je proces Brdo plemenita ideja, s katero bi bilo treba nadaljevati. Cilj tega procesa je, da se na podlagi izkušenj Slovenije in Hrvaške odprta vprašanja med državami poskušajo rešiti, preden se bodo tako zaostrila, kot so se v slovensko-hrvaškem primeru, je pojasnil. "Tuji državniki naju sprašujejo, kako nama je uspelo," je dejal.