Igorja Perneta iz Nove vasi od postelje do pilotske kabine letala vrste airbus 320 loči le nekaj korakov. Kljub temu, da bi lahko preko luže poletel v domačih copatih in pižami, raje obleče pilotska oblačila in pokrivalo. Ne le, da se za krmilom svojega potniškega letala počuti kot doma, pravzaprav je letalo del njegovega doma. 53-letnik je namreč velik ljubitelj virtualnega letenja. Sam ni pravi pilot, a njegova strast do virtualnega letenja je tako velika, da je v svojo lastno garažo vgradil pilotsko kabino pravega letala. V kratkem pogovoru nam je zaupal, kako se je vse skupaj pričelo, kako poteka tipičen polet v njegovem domačem simulatorju, izdal pa nam je tudi eno od njegovih skritih želja.
"Začel sem pred desetimi leti. Tedaj sem si prvič zaželel, da bi imel namesto navadnega monitorja, igralne palice in miške posebna stikala, ki bi bila nekoliko bolj podobna letalskim. Ko sem naredil prvo stikalo, ga montiral in prilagodil programsko opremo tako, da sem lahko s pritiskom nanj med simulacijo letenja spustil kolesa, se je sprožil plaz," opisuje pričetek gradnje lastnega simulatorja letenja. Kot pravi, je nekaj opreme naredil sam, nekaj pa jo je pripeljal iz tujine. Nato se je lotil izdelave ogrodja iz lesa. "V treh letih sem stvar razvil do te mere, da je zadeva lahko letela. Lotil sem se nadgradnje programske opreme, ki sem jo namestil na šest povezanih računalnikov," se je pohvalil.
Po kabino pravega letala kar na Brnik
Nato ga je razveselila novica, da se je na Brniku pojavilo odpisano letalo vrste airbus 320. "Namenjeno je bilo za razrez. Skupaj s kolegi iz Adria tehnike smo se odločili, da preko kluba virtualnih letalcev to prvo sekcijo letala odmontiramo in je ne uničimo, kakor je bilo sprva načrtovano. Prvi del letala smo razrezali, jaz pa sem zadevo odpeljal domov," opisuje. Nato se je začelo trdo delo. Tri dni je podiral staro konstrukcijo, nato tri dni žagal in sestavljal nove dele, v naslednjih štirih letih pa dograjeval elektroniko, potrebno za delovanje. "Praktično sem sestavil pilotsko kabino s pravimi merami, pozicijami, stikali, postavil sem tri projektorje in šestmetrsko platno, ki omogoča 200-stopinjski kot pogleda. Ko pogledaš ven, imaš zdaj res občutek, da si na nebu. Vgradil sem tudi hidravlični sistem. V mreži sodeluje šest računalnikov, v ozadju pa teče 25 programov," pravi. Sistem danes sestavlja 10 kilometrov žic, več kot 300 stikal in 250 indikatorskih luči.
Kako poteka polet z virtualnim letalom?
Ko smo ga povprašali, kako pravzaprav deluje njegov simulator, nam je pojasnil, da uporabniki letijo preko virtualnih mrež. "Vse procedure, ki se dogajajo v virtualnem svetu, so pravzaprav popolnoma identične realnemu. Virtualni piloti imamo med letenjem stik z virtualnimi kontrolorji, ki prav tako doma sedijo za računalnikom in so povezani v mrežo. Prek monitorja opazujejo dogajanje ravno tako, kot bi gledali skozi okno kontrolnega stolpa. Opremljeni smo s kartami, procedurami, angleškimi frazami, vsi postopki pa so točno takšni, kot so v resnici," pojasnjuje. Letijo s pomočjo računalniškega programa Flight simulator. Kot pravi mora biti tudi scenarij na letališču realen. "Vse pozicije vzletnih stez, preletnih stez, kontrolni stolpi, stavbe, tako imenovani avio mostovi in vse ostalo mora izgledati natančno tako, kot je v resnici. Vključeni so tudi nestatični elementi, kot je na primer dovoz goriva in potnikov," pojasnjuje.
"Obstajata dve mreži. IVAO je bolj evropska, VATSIM pa ameriška," pravi in dodaja, da je v vsaki več deset tisoč članov. V Sloveniji jih je približno 400, od tega pa jih redno leti približno 10 odstotkov. Dnevno je tako skupno na mreži prisotnih nekaj tisoč članov. "Sodeluješ tako, da se najprej registriraš z imenom in priimkom, izbereš domače letališče in tip letala. Nato se postaviš na katerokoli letališče na svetu, izbereš prave karte, se povežeš s kontrolorjem, potem pa po predpisanih postopkih vzletiš. Pred vzletom je potrebno letalo opremiti, natočiti gorivo, naložiti prtljago in letalo uravnovesiti. Ker moraš letalo dobro poznati, večinoma vedno letimo z istim letalom," dodaja. Kakšno namerno strmoglavljenje in podobna neprimerna ravnanja so sankcionirana. "Sledijo opozorila, v najslabšem primeru pa si lahko diskvalificiran in s svojim imenom ne moreš več leteti. Beležijo se ure virtualnega letenja, na mreži pa so nato organizirani tudi razni dogodki. Ob teh so pogosto na mreži tudi pravi kontrolorji in piloti, s pomočjo katerih se izpopolnjujemo," pojasnjuje naš sogovornik.
Tudi pri njemu doma se je že oglasilo več pravih pilotov. "Obiskalo me je več kot 10 kapitanov družbe Adria in dveh ostalih letalskih družb. Povedali so svoje izkušnje, sprobali virtualno letenje in podali svoje predloge. Tudi s pomočjo njih je zdaj letenje v moji garaži zelo realno in pestro. Sem že mislil, da bomo počasti s tem prenehali, pa vidim, da to navdušuje veliko ljudi," je pojasnil.
Pride simulator v poštev pri izobraževanju pilotov?
Kot nam je pojasnil, je prvotno res mislil, da bi zadevo izpeljal tako, da bi lahko kandidati za pilote ob obisku dejansko pridobili potrdila o letenju. "Nato sem spoznal, da bi to prineslo prevelike stroške. Če želiš pridobiti certifikat za tako letalo, je potrebno urediti ogromno papirologije, potrebnih je veliko finančnih sredstev in časa," pojasnjuje in dodaja, da se je zato raje usmeril v bolj enostavne zadeve. "Za tiste, ki že poznajo letalstvo, je to še vedno idealna zadeva za neko neuradno učenje. Posameznik lahko sedi na pilotskem ali kopilotskem sedežu in skupaj lahko poletimo. Ogromno se da naučiti," pravi. "Tukaj se da osvojiti instrumentalno letenje, izpopolniti poznavanje izrazov. Sam sem na primer začel iz popolne ničle, danes pa se upam postaviti na katerokoli od 36.000 letališč po vsem svetu," še dodaja.
Ni pilot, a meni, da bi v sili varno pristal tudi s pravim letalom
Malce v šali je Perne dejal, da si morda celo potiho želi, da bi enkrat med poletom potrebovali nekoga, ki zna upravljati letalo. "Sedel bi za krmilo in zadevo spravil na tla v enem kosu," je prepričan. A je popolnoma zadovoljen tudi s poletom v domači garaži. "Kadar pridejo prijatelji, opravimo kakšen polet, sicer pa je zadeva zelo uporabna za preprečevanje strahu pred letenjem," dodaja. "Višina naredi svoje. Če koga postane strah, se s pritiskom na en sam gumb zadeva ustavi, odprejo se vrata in hkrati pogled v naravo," pojasnjuje.
Ob koncu nam je 53-letni ljubitelj virtualnega letenja in direktor kranjskega podjetja Belkom vendarle zaupal, da je nekoč želel postati pravi pilot. Goreča želja je počasi zbledela v pozabo, ko je spoznal, da mu je virtualno letenje v bistvu bolj všeč. "Danes grem v Tokio, jutri v New York, tretji dan sem v Moskvi ali Londonu. Grem kamorkoli, kadarkoli in s komerkoli," je zaključil.
