Glasovanje o fiskalnem pravilu so spet preložili

Državni zbor je nadaljeval aprila prekinjeno izredno sejo. Takrat so se dogovorili, da naj bi vlada do danes na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč pripravila nove izračune, DZ pa bi nato odločil, ali je treba besedilo fiskalnega pravila spremeniti.

A dogovora vmes ni bilo. Vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija (PS) Jani Möderndorfer je tako na začetku današnje seje dejal, da predlaga, da se seja dokončno prekine, DZ pa naj počaka mnenje vlade na postopek vnosa fiskalnega pravila. Vlada naj pripravi tudi elemente izvedbenega zakona, da bo slika bolj jasna, je dejal.

Poslanci so o njegovem predlogu nato glasovali, podprlo ga je 44, proti pa jih je bilo 29. Glasovanja o fiskalnem pravilu tako za zdaj ne bo.

Najbolj pereče je vprašanje letnice uveljavitve pravila. Trenutno besedilo govori o njegovi uveljavitvi z 2015, a vlada in koalicijski PS in SD opozarjata, da to ni realno, saj bi zahtevalo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oziroma nerealne dodatne ukrepe za bistveno povečanje prihodkov.

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 bi po argumentih vlade tako zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice.

Andrej Vizjak iz SDS pa je že pred današnjim kratkim nadaljevanjem seje povedal, da je prekinitev seje slab signal in sporočilo, da se država boji sprejeti zahtevno nalogo uravnoteženja javnih financ v razmeroma kratkem času.

Fiskalno pravilo v ustavi je v Sloveniji po njegovih besedah potrebno zato, ker se ga drugače ne spoštuje, pa čeprav gre za preprosto zdravo kmečko pamet, ki je splošno uveljavljena.

Vizjak je spomnil, da je besedilo predloga spremembe ustave na ustavni komisiji dobilo veliko večino. Znova je tudi izpostavil stališče SDS, da je uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2015 realna, še posebej glede na varovalko, ki jo predstavljajo izjemne okoliščine. Večletno padanje gospodarske dejavnosti je po njegovem mnenju ena od teh.

Letnica zato, tako Vizjak, ni problem, še posebej glede na to, da pravilo govori o srednjeročni uravnoteženosti javnih financ. "Problem pa je, da se s tem odlaša in s tem sporoča, da ne mislimo resno ter da mislimo po domače še naprej," je prepričan poslanec SDS.

Predsednik SLS Franc Bogovič je ponovil, da je sprejetje fiskalnega pravila za Slovenijo nujno, čas njegove potrditve pa je odvisen od stanja duha v DZ.

V SLS so prepričani, da mora Slovenija s fiskalnim pravilom dati jasen signal sebi in mednarodni javnosti, da je sposobna poštenega gospodarjenja v državi.

V SLS so sicer vladi že poslali nekoliko prirejen osnutek predloga izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila že prejšnja vlada. Predlog določa tako mehanizem izvajanja fiskalnega pravila oziroma povezavo med izdatki in prihodki države ter gibanjem gospodarske dejavnosti.

Natančneje opredeljuje tudi odstopanje od fiskalnega pravila v primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne nesreče ali obdobja velikega upada gospodarske dejavnosti. DZ bi v primeru ugotovitve izjemnih okoliščin z dvotretjinsko večino lahko sprejel zakon, ki bi omogočal odstopanje od fiskalnega pravila, če ta odklon srednjeročno ne bi ogrozil javnofinančne vzdržnosti.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa meni, da si koalicija z današnjo odločitvijo, ki jo je označil za poslovniški trik, kupuje čas in bo zdaj sama narekovala trenutek odločanja o fiskalnem pravilu.

V NSi pa še naprej vztrajajo, da po poslovniku ni moč spreminjati obstoječega besedila fiskalnega pravila, zato ga je treba potrditi v trenutni obliki.

A obenem poudarjajo, da bi DZ prihodnje leto odločal o dinamiki uravnoteževanja javnih financ. Če se bo izkazalo, da brez resne zaostritve krize javnih financ ni moč tako hitro uravnotežiti, lahko DZ to spremeni s popravki izvedbenega zakona ali ustave.

V NSi menijo, da bi bila to bolj varna pot, saj bi se Slovenija znebili pritiska in političnih blokad. Podobno velja za ustavne spremembe glede referenduma. Bistvo v ozadju pa je, tako Tonin, kdaj bo Slovenija začela konkretno reševati težave.

V ZSSS proti uvedbi fiskalnega pravila "na horuk"

Z odločitvijo poslancev pa so najbrž zadovoljni sindikati, ki so danes opozorili na negativne posledice, ki bi jih zapis fiskalnega pravila v ustavo pomenil za upokojenke in upokojence. Ukrepi morajo biti premišljeni, ne pa ''na horuk'', so poudarili na današnji novinarski konferenci.

"Uvedba fiskalnega pravila objektivno pomeni uravnoteženje pokojninske blagajne le z zniževanjem pokojnin," je dejal predsednik zveze Dušan Semolič. "Do leta 1996 je bila pokojninska blagajna kljub veliki brezposelnosti močno likvidna, potem pa se je prispevek za delodajalce s 15,5 odstotka znižal na 8,85 odstotka, za delavce pa je še vedno ostal 15,5-odstoten," je spomnil.

Tudi osnutek nacionalnega reformnega programa po njegovi oceni prinaša nekatere neustrezne predloge na področju pokojninskega sistema. "Namesto da bi se osredotočili na to, kako čim dlje ohraniti delavce na delovnem mestu, kako zaposlovati mlade, je tu napoved nove pokojninske reforme," je dejal. To po njegovih besedah "objektivno pomeni, da bodo šli nekateri v strahu v pokoj ob prvi priložnosti".

Državni proračun je lani v pokojninsko blagajno prispeval približno 1,5 milijarde evrov, po vpisu fiskalnega pravila v ustavo pa takšnega pokrivanja razlike med prihodki in odhodki v pokojninski blagajni ne bi bilo več, je opozoril Branko Pintar iz sindikata upokojencev.

"Kaj se bo zgodilo s pokojninami?" se je vprašal. "Že zdaj nekateri upokojenci nimajo ne za živeti ne za umreti," je dodal. V sindikatu ne pristajajo na vpis fiskalnega pravila ''na horuk'', pravi.

Predlagatelji vpisa fiskalnega pravila v ustavo bi se morali po njegovih besedah posvetovati s predstavniki upokojencev in sprejemati ukrepe, ki bodo zagotavljali izvajanje pravic upokojencev po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je menil.

Semolič je dejal še, da bo predlog programa stabilnosti podrobneje komentiral, ko ga bo preučil. "Če bodo šli ukrepi v smer, da bodo bogati dali več, je to pogosta pot reševanja iz krize v Evropi. Če pa bodo ukrepi usmerjeni k znižanju standarda tistih, ki že zdaj komaj živijo, jim bomo nasprotovali," je napovedal.

Vpis fiskalnega pravila je del ukrepov reformnega programa in programa stabilnosti

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 na način, kot je določen v prvotnem osnutku izvedbenega zakona za ustavno fiskalno pravilo, po izračunih vlade zahteva, da bi se moral primanjkljaj sektorja države že letos znižati na 561 milijonov evrov (1,6 odstotka BDP), do leta 2015 bi se moral primanjkljaj znižati na 251 milijonov evrov (0,75 odstotka BDP), v letu 2017 bi že morali doseči presežek v bilanci sektorja države v višini 105 milijonov evrov (0,3 odstotka BDP).

To bi po oceni vlade pomenilo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oz. nerealno dodatno povečanje davkov in drugih dajatev.

Začetek uporabe fiskalnega pravila v letu 2017 zahteva povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, a vlada ocenjuje, da je z vsemi drugimi predvidenimi ukrepi ta cilj realno mogoče doseči.