Fiskalni svet: Nekateri ukrepi po avgustovski ujmi prenagljeni

Odhodki za blažitev epidemije so znašali 161 milijonov evrov, za blažitev draginje pa 479 milijonov evrov. Primanjkljaj brez upoštevanja odhodkov za blažitev epidemije in draginje je znašal 95 milijonov evrov. "Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v enakem obdobju lani, saj je bil večji skupni primanjkljaj, t. i. 'očiščeni' saldo, brez interventnih ukrepov, pa se je po lanskem presežku v enakem obdobju poslabšal za 563 milijonov evrov," je v danes objavljeni mesečni informaciji zapisal fiskalni svet.

V osmih mesecih se je v proračun steklo 62,6 odstotka načrtovanih prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 55,7 odstotka načrtovanih, so sporočili z ministrstva za finance. Prihodki od davka na dodano vrednost so glede na lanskih prvih osem mesecev porasli za 3,9 odstotka na 3,28 milijona evrov, trošarine za 15,4 odstotka na 1,10 milijarde evrov, dohodnina za 7,4 odstotka na 1,04 milijarde evrov. Upadli so prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (-15,7 odstotka na 968 milijonov evrov), iz EU-sredstev (-11,4 odstotka na 539 milijonov evrov) in nedavčni prihodki (-7,7 odstotka na 470 milijonov evrov).

Rastejo tako trošarine od energentov kot trošarine na tobak. Glede prihodkov iz dohodnine pa so pisali, da njihovo rast kljub spremembam dohodninske zakonodaje, ki so delno oklestile te prihodke, poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Pri odhodkih so odhodki za subvencije porasli za 40,3 odstotka na 566 milijonov evrov in za investicije za 20,1 odstotka na 771 milijonov evrov, stroški dela so bili višji za 11,1 odstotka in so znašali 2,75 milijarde evrov. Izdatki za obresti so bili s 513 milijoni evrov višji za devet odstotkov.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili nižji za 0,7 odstotka, znašali so 1,28 milijarde evrov. Izdatki za blago in storitve so se znižali za 5,1 odstotka na 881 milijonov evrov, plačila v proračun EU za 9,4 odstotka na 434 milijonov evrov, drugi odhodki pa za 19,5 odstotka na 646 odstotkov, fiskalni svet navaja podatke ministrstva za finance in lastnih preračunov.

Kot so navedli na ministrstvu, so se zaradi ugodnih razmer na trgu dela znižali transferji nezaposlenim, medtem ko so se družinski prejemki in starševska nadomestila zvišali, med drugim zaradi izplačila draginjskega dodatka za otroke. Prav tako so narasli transferji za zagotavljanje socialne varnosti.

"Medletno poslabšanje 'očiščenega' salda je zlasti posledica stagnacije prihodkov po njihovi visoki lanski rasti, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb in sredstev EU ob visoki osnovi iz lani. Občutno nižja je rast prihodkov od DDV zaradi umirjanja povpraševanja. Rast 'očiščenih' odhodkov (brez interventnih ukrepov) je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani, a ostaja precej visoka in je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora ter višjih transferjev v sklada socialnega zavarovanja," pojasnjuje fiskalni svet.

Kot pravi, realizacija v osmih mesecih potrjuje njegovo oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za letos namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 milijarde evrov. To bi bilo eno milijardo evrov več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat toliko kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije.

"Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij," so zapisali.

Avgustovske poplave 'izjemen makroekonomski in javnofinančni šok'

Avgustovsko ujmo je fiskalni svet označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami, da bi se izognili prihodnjim podobnim dogodkom, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.

"Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene," so navedli.

Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki, zato se Slovenija že zdaj spoprijema s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti.

"Po oceni fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih," so navedli.

Glede precejšnjega popravka podatka o rasti bruto domačega proizvoda v lanskem letu – statistični urad je oceno znižal s 5,4 odstotka na 2,5 odstotka – fiskalni svet pravi, da so revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, "vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik". Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov zahteva tudi določene napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni fiskalni svet.