Fišer odločitev DTS sprejema in spoštuje, o odstopu ne razmišlja

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer petkovo odločitev Državnotožilskega sveta (DTS), da kljub ugotovljenim kršitvam pri imenovanju Boštjana Škrleca ne bo predlagal njegove razrešitve, sprejema in spoštuje. Ob tem dodaja, da namerava kljub pozivom k odstopu nadaljevati delo na tožilstvu.

Fišer pravi, da je DTS prvi organ, ki mu je dal možnost predstaviti dejstva in okoliščine, v katerih je februarja 2012 podal predlog za imenovanje Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Pred obravnavo na DTS se je po Fišerjevih navedbah vnovič potrdilo, da je deloval v dobro tožilstva. "Imenovan je bil najprimernejši kandidat, pri tem pa niso bile kršene pravice nobenega udeleženca v postopku. Kot ugotavlja DTS, je državno tožilstvo pod tem vodstvom doseglo tudi očiten napredek pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj in se kadrovsko okrepilo," poudarja Fišer.

Po njegovih navedbah je sicer danes že 46. dan, ko se mu "neutemeljeno in z očitnim namenom podreditve tožilstva očita koruptivno ravnanje". "S tem se tožilstvu in meni povzroča nepopravljiva škoda, ki se še stopnjuje," pravi.

Odstopiti ne namerava, pozive k odstopu pa ocenjuje kot politične. Kot pravi, ga omenjeni pozivi le še utrjujejo "v prepričanju, da moramo na tožilstvu z dobrim delom nadaljevati".

Napoveduje še, da bo ekipa pod njegovim vodstvom, dokler bo na mestu generalnega državnega tožilca, "ne glede na pritiske, še odločneje delovala proti najhujšim oblikam kriminala in korupcije".

Spomnimo

DTS je namreč v petek nadaljeval obravnavo poročila o očitanih kršitvah Fišerju, ki ga je za pravosodnega ministra pripravila predsednica Alenka Mežan. Med drugim je ugotovil, da je pri imenovanju Škrleca res prišlo do kršitve, vendar pa slednja po mnenju DTS ni take narave in teže, da bi mu omogočila predlagati Fišerjevo razrešitev.

Na odločitev se je v soboto odzval pravosodni minister Goran Klemenčič in med drugim sporočil, da je ocena o tem, ali lahko Fišer s potrebno legitimnostjo še opravlja funkcijo, glede na veljavno zakonodajo zgolj na njem samem. 

V SDS in NSi medtem proučujejo možnosti sprememb tožilske zakonodaje.

V koaliciji nenaklonjeni zakonskim spremembam glede razrešitve prvega tožilca

V DeSUS in SD niso naklonjeni spremembam zakonodaje, s katerimi bi razširili nabor možnih predlagateljev razrešitve generalnega državnega tožilca. Menijo namreč, da zakonov ne gre spreminjati zaradi posameznega primera. Je pa po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca problem, če Državnotožilski svet ne zazna težave in ne vidi zadeve enako kot drugi.

V največji vladni stranki SMC se glede morebitnih sprememb zakonodaje v povezavi z razrešitvijo generalnega državnega tožilca še ne izrekajo.

Premier in predsednik SMC Miro Cerar je sicer že v preteklosti opozoril, da spreminjanje zakonodaje zaradi posameznega primera ne bi bilo ustrezno. So pa v vladi napovedali, da bo ministrstvo za pravosodje preučilo možnost sistemske spremembe zakonodaje, ki ureja različne kategorije: od sodnikov, tožilcev do pravobranilcev. Cerar je danes sporočil, da bo poročilo Državnotožilskega sveta glede Fišerja komentiral v prihodnjih dneh, ko ga bo prejel in preučil.

So se pa že izrekle koalicijske partnerice. Po mnenju prvaka DeSUS Erjavca je problem, če Državnotožilski svet ne zazna težave in ne vidi zadeve enako kot drugi. A obenem Erjavec, kot pravi, ni preveč navdušen nad spremembo zakona, ki bi kadrovske zadeve pravosodja pripeljala nazaj v politiko. Zlasti pa ni navdušen nad idejo, da bi spreminjali zakon zaradi enega primera.

V SD pa verjamejo, da je Državnotožilski svet kot samostojni državni organ odločal v skladu s svojimi pristojnostmi in na podlagi tehtnih argumentov. Nadaljnje politiziranje glede odločitve o razrešitvi generalnega državnega tožilca pa bi po mnenju SD ustvarjalo še dodaten pritisk na delo tožilstva, čemur bi se morala politika izogniti.

Glede teženj po spremembah zakonodaje zaradi posamičnega primera pa menijo, da ne smejo izhajati iz pritiska po hitrem in posledično pavšalnem soočenju s problemi na tožilstvu, še manj pa smejo temeljiti na vnovičnem poskusu destabilizacije dela tožilstva.

V SDS in NSi medtem proučujejo možnosti za spremembo zakonodaje grede razrešitve generalnega državnega tožilca, v opozicijskih ZL in ZaAB pa se o tem danes ne izrekajo.