Fišer: Smrt janšizmu ni grožnja po 135. členu kazenskega zakonika

Visoko v zraku ali nizko pri tleh med protestnim valom vztrajajo plakati, na njih pa vsi mogoči zapisi. V podporo okolju, klicu po spremembi politike, pa tudi takšni, na katerih piše: "Smrt janšizmu". Nanje se ves čas odziva predsednik vlade Janez Janša, ki jih je prvo označil za spodbujanje sovraštva, potem pa za organizirano grožnjo.

Tožilsko kolesje je prvič zavrglo kazenske ovadbe po 297. členu KZ-1, češ, da ne gre za spodbujanje sovraštva in nestrpnosti. Tako je odločilo tudi za pozive k uboju Janše na marčevskih protestih, kar je premier označil za sramotno dejanje. Zdaj se bo pravno kolesje zavrtelo znova, saj policija, kot smo že pisali, sporoča, da obravnava osem protestnikov zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje po 135. členu zakonika na predlog oškodovanca, torej Janše. 

Na spletu že krožijo odzivi protestnikov in podpornikov, ki vztrajajo – tudi jutri bomo imeli plakate. In dodajajo: "Janšizem ni človek, ni oseba.Tudi Darwinizem ni Darwin, stalinizem Stalin. Zelo verjetno je, da bo janšizem preživel Janeza Janšo in ostal zapisan v politično zgodovino." Ob tem pa še opozarjajo, da janšizem najde tudi iskalnik SSKJ, ki pojem opredeljuje kot politično usmeritev, ki jo razvija Janez Janša.

Gost v oddaji 24UR ZVEČER je bil nekdanji dolgoletni tožilec, zdaj pa odvetnik Gorazd Fišer. Po njegovih besedah v tem primeru ne gre za grožnjo po 135. členu KZ-1. "V demokratičnih državah imamo tudi neko pravico, ki se ji reče svoboda izražanja, in kolikor jaz razumem to dogajanje, gre pravzaprav za odziv dela prebivalstva na aktualno politiko, s katero se ne strinjajo," pravi Fišer o transparentih, na podlagi katerih Policija kazensko preganja osem posameznikov. 

Fišer je dejal, da razume, da so transparenti premierja vznemirili, saj je to beseda, ki je uporabljena v 135. členu. "Tudi jaz sem zaradi marsičesa marsikdaj vznemirjen, ampak to še ne pomeni, da je nekdo na mojo škodo storil kaznivo dejanje. Pri kaznivem dejanju grožnje mora iti za resno grožnjo, to pomeni ’kdor komu’ resneje zagrozi. To so situacije, kjer pride do neposrednega stika med storilcem in oškodovancem, slednji pa mora grožnjo doživeti kot resno, bodisi njemu ali komu od njegovih bližnjih," razlaga Fišer. Ob tem pa dodaja: "Mislim, da ko nekdo mirno koraka v povorki in nosi ta transparent, še ne pomeni takšne resne grožnje. Seveda je to moja presoja, pustimo, da bodo postopki stekli do konca."

Ker je kaznivo dejanje grožnje uradno pregonljivo kaznivo dejanje, pregon izvaja državni tožilec. Policija ima nalogo, da zbere vsa potrebna obvestila in dokaze, to pa preda tožilcu. On odloči, ali bo podal obdolžilni predlog zoper storilca ali pa bo ovadbo zavrgel. Če jo bo zavrgel, bo pregon lahko prevzel oškodovanec, v tem primeru Janša. 

Fišer je glede odvzemanja spornih transparentov protestnikom dejal, da ima policija, kadar gre za sum kaznivega dejanja, pravico začasno zaseči vsak predmet – bodisi kot dokaz bodisi kot predmet, pomemben za postopek. O tem, ali se bo odvzet predmet vrnil "lastniku", lahko odloči le sodišče.