Na tožilstvu vidijo pritisk in nezakonit nadzor, na MNZ pa nič od tega

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki ga vodi Vinko Gorenak, naj bi nad tožilsko organizacijo izvajalo pritiske. Tako trdi generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki pravi, da so pritiski eskalirali s po njegovi oceni nezakonitimi nadzori ministrstva na tožilstvu. Izpostavil je predvsem "kvazinadzor" nad imenovanjem generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Primer imenovanja Boštjana Škrleca

Gre za zgodbo o imenovanju nekdanjega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva. Odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Škrleca na ta položaj je izdal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, sedanja vlada pa je maja lani odločbo o imenovanju odpravila. Škrlec je vložil tožbo na upravno sodišče, ki pa jo je to zavrnilo kot neutemeljeno.

Ministrstvo je v tej zadevi zahtevalo, po mnenju tožilstva nezakonito, da delavki ministrstva omogočijo pregled in kopiranje dokumentacije v njihovih prostorih. Ker tej zahtevi niso ugodili, je minister Gorenak odredil neposredni nadzor nad vrhovnim državnim tožilstvom, ki naj ga izvede nadzorna skupina z ministrstva za notranje zadeve.

Kot je pojasnil Fišer, bi se moral nadzor začeti danes, vendar je tožilstvo MNZ opozorilo, da za tak nadzor niso podani zakonski pogoji, saj ni zagotovljena navzočnost predstavnikov državnotožilskega sveta, kar je predvideno v zakonu. Prav tako so prepričani, da sploh ni pogojev za pravosodni nadzor, saj gre za zadevo, v kateri je ministrstvo svojo nadzorno funkcijo že odigralo, ko je zavrnilo predlog generalnega državnega tožilca za imenovanje Škrleca na mesto direktorja.

Kljub opozorilom o nezakonitosti pa ministrstvo z izvedbo tega nadzora hiti, je dejal, delovna skupina pa danes na tožilstvo nazadnje ni prišla. Fišer je pred novinarji prebral obvestilo ministrstva, da je začetek nadzora prestavljen na torek dopoldne.

Fišer je dejal, da njihovi argumenti očitno niso padli na plodna tla, zato bodo tudi v torek ravnali enako in predstavnikom ministrstva ne bodo dovolili vstopa na tožilstvo. V petek se je sicer iztekel poziv vsem državnim tožilcem k prijavam za dodelitev na omenjeno funkcijo, prijavil pa se je le Škrlec, je še pojasnil Fišer.

Brezigarjeva zagotovila, da nadzor nad tožilstvom ne pomeni pritiska nanj in ni nezakonit

Na Fišerjeve navedbe se je odzvala državna sekretarka na MNZ Barbara Brezigar, ki je zagotovila, da nadzor, ki ga želi uvesti ministrstvo, ni nezakonit. Dodala, je da ne gre za pritiske na tožilstvo.

Dejala je, da je za mesto generalnega direktorja tožilstva potekal javni natečaj, torej se je tožilstvo odločilo, da bo generalni direktor državni uslužbenec in ne državni tožilec. Fišer je 7. februarja lani javni natečaj ustavil s pojasnilom, da so se kadrovski pogoji na vrhovnem državnem tožilstvu spremenili v tolikšni meri, da je mogoče zasedbo tega mesta realizirati tudi z imenovanjem katerega izmed državnih tožilcev. Na isti dan je Škrlec prisegel kot višji državni tožilec.

Dva dni po imenovanju Škrleca za višjega državnega tožilca pa je Fišer podal predlog ministru za pravosodje, da se ga imenuje za generalnega direktorja tožilstva, kar po oceni Brezigarjeve pomeni, da je Fišer združil dva različna načina imenovanja. Isti dan je bila izdana tudi odločba ministra o imenovanju.

Nova vlada je nekdaj mesecev zatem odločbo o imenovanju odpravila. Škrlec je vložil tožbo na upravno sodišče, ki pa jo je to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je po besedah Brezigarjeve med drugim ugotovilo, da je v šlo v primeru Škrlečevega imenovanja za samovoljo pri izvrševanju oblasti.

Po sodbi upravnega sodišča je vlada naložila MNZ, naj ali opravi nadzor nad delom državnotožilske uprave na vrhovnem tožilstvu ali naj o tem obvesti komisijo za preprečevanje korupcije. Kot je pojasnila Brezigarjeva, so zadevo najprej želeli urediti "na blažji način", zato je tožilstvo obiskala uslužbenka MNZ, ki je želela pregledati dokumentacijo.

Vendar na tožilstvu pregleda dokumentacije niso omogočili, je nadaljevala Brezigarjeva, zato je Fišer nekaj dni za tem dobil odločbo o neposrednem nadzoru, "ki je vsebovala vse, kar zakon zahteva".

Brezigarjeva je pojasnila, da so dopoldan izvedeli, da tožilstvo 15 minut pred njihovim napovedanim obiskom organizira novinarsko konferenco, zato so sklenili, da komisija danes ne odide na tožilstvo. Prav tako so prejeli Fišerjev dopis, v katerem nasprotuje obisku, saj da na njem ne bosta prisotna dva člana državnotožilskega sveta. Brezigarjeva je dejala, da njuna prisotnost ni obvezna, je pa možna, in bi ju v tednu dni, kolikor je Fišer obveščen o izvedbi nadzora, tudi lahko zagotovili.

Minister odredil nadzor, a s poročilom ni bil zadovoljen

Fišer je sicer na današnji novinarski konferenci omenil tudi, da je minister konec lanskega leta odredil posredni pravosodni nadzor nad upravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem tožilstvu. O nadzoru so posredovali poročilo, vendar pa minister s poročilom ni bil zadovoljen, "temveč je brez zakonske podlage zahteval njegovo dopolnitev, za povrh pa še izročitev določene dokumentacije". Fišer pravi, da bo nezakonitim nadzorom nasprotoval z uporabo vseh pravnih sredstev, vključno z morebitnim sodnim varstvom.

'Minister je mojemu imenovanju nasprotoval že kot poslanec'

Fišer je opozoril, da pritiske ministrstva za notranje zadeve doživljajo že nekaj časa. Spomnil je, da je notranji minister njegovemu imenovanju nasprotoval že kot poslanec, pritiski na tožilstvo pa da so se začeli takoj po nastopu nove vlade in po prenosu pristojnosti nad tožilstvom na ministrstvo za notranje zadeve.

Začelo se je s pritiskom na spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki da je takrat šele dobro stopil v veljavo in o njegovih učinkih še ni bilo nobenih analiz, je dejal. "Ministrstvo je zelo aktivno diktiralo tempo priprave sprememb zakona, kar je od tožilstva zahtevalo velika dela in naporov, na koncu pa nismo bili seznanjeni ne z izidom, ne z usodo naših predlogov in pripomb, ne z usodo samega zakona," je pojasnil Fišer.