Predsednik KPK Boris Štefanec je izrazil "odločno nasprotovanje" navedbam generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, da je KPK organ, ki ga politika izkorišča za politične igre. "Z jasno gotovostjo v imenu vseh treh članov senata zagotavljam, da je KPK zavezan izključno ustavi in zakonom, ne pa kakšni koli politični opciji," je dejal v odzivu.
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) po besedah Štefaneca ne dovolijo nikomur, da v "trenutku, ko nima drugih argumentov, začne z napadi na komisijo".
Fišerjeva izjava, da gre pri poročilu KPK glede imenovanja Boštjana Škrleca za političen poskus njegove razrešitve, je po oceni Štefaneca osebna ocena generalnega državnega tožilca, "ki je lahko takšna, kot on pravi, vendar pa KPK pri tem nikoli ni bila, ne bo in tudi ni del kakršnih koli političnih igric".
Po besedah predsednika KPK je jasno, da ima vsak, ki je tako ali drugače nezadovoljen z odločitvami KPK, pravico, da izrazi nezadovoljstvo, vendar pa sam ne pristaja na tak način govorjenja.
Odzval se je tudi na trditve Fišerja, da KPK deluje po "nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja". "To enostavno ne drži. Naš postopek je napisan v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije," je dejal.
Spomnil je, da je tudi vrhovno sodišče februarja letos, ko je na pobudo nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja presojalo postopek KPK, odločilo, da "je bil ta povsem zakonit in legitimen ter da so bila spoštovana vsa procesna določila".
Šefanec se strinja, da bi bila "lahko morda nekatera določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije drugačna". Zato po njegovih besedah tudi poglobljeno sodelujejo pri pripravah na spremembo omenjenega zakona, ki jih pripravlja ministrstvo za javno upravo. "A dokler je zakon takšen, kakršen je, smo ga dolžni spoštovati. Enako pričakujemo od drugih," je dejal.
Fišer: KPK deluje po nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja
Fišer se je namreč na današnji novinarski konferenci med drugim odzval na zaključno poročilo, v katerem je KPK ugotovil, da sta z Zalarjem pri imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ravnala koruptivno.
Fišer je povedal, da je podal odgovor na poročilo, ki ga je v zvezi z njim za pravosodnega ministra pripravila predsednica Državnotožilskega sveta. Pri tem je izrazil upanje, da bo svet zmogel moč, da bo "kljub političnim pritiskom pred odločitvijo opravil poglobljeno razpravo in razmislek".
Prepričan je, da KPK deluje po "nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja". Ravno v tem pa vidi "dolgo roko politike", saj da ta ne naredi ničesar, da se takšen postopek spremeni in dovoljuje, da se KPK izrablja na diskreditacije. Vse to se po njegovih besedah dogaja ravno v času, ko tožilstvo dosega dobre rezultate.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Škrlec. Ta je glede zahteve pravosodnega ministra, da mu predsednica Državnotožilskega sveta Alenka Mežan zaradi ugotovitev KPK pri imenovanju generalnega direktorja tožilstva pripravi poročilo, opozoril, da je bil minister o domnevnih nepravilnostih obveščen že prej, ko so zadevo obravnavali drugi organi, vendar je ukrepal šele po ugotovitvah KPK. "Sporočilo, ki ga ob tem razumemo mi, je, da kršitev ni takšna, da bi zahtevala ukrepe," je dejal.
Fišer je glede samega imenovanja ponovil že znana stališča. Prepričan je, da je februarja 2012, ko je takratnemu ministru Alešu Zalarju predlagal, naj Škrleca imenuje na omenjeno mesto (kar je bilo po mnenju KPK koruptivno), ravnal zakonito in v želji, da bi vrhovno tožilstvo čim prej dobilo generalnega direktorja.
Poudaril je, da je predlog podal na podlagi tedanjega razumevanja in razlage zakona o državnem tožilstvu, ob tem pa opozoril, da je bil zakon v tem delu nov in prakse za imenovanje generalnega direktorja tožilstva še ni bilo. "Znašel sem se v položaju, ki ga zakon ni urejal in v najboljši veri sem skušal najti rešitev," je dejal. Pri tem, kot je dejal, rešitev ni favorizirala nikogar, prav tako pa da ni prizadel pravic nikogar, saj da se za omenjeno funkcijo razen Škrleca ni prijavil nihče.
Skupaj s Škrlecem sta tudi zanikala, da bi pri imenovanju prišlo do mešanja dveh, sicer samostojnih postopkov - postopka imenovanja z javnim natečajem in postopka o dodelitvi - kar sicer Fišerju očita KPK. Prepričan je, da strokovne službe Zalarju ne bi predlagale, naj opravi imenovanje, če bi menile, da je predlog napačen.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.