Finska najsrečnejša država, Sloveniji uspel vzpon za dve mesti

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. marec razglasila za mednarodni dan sreče. Prvič smo ga praznovali leta 2013, letošnja tema pa opominja, da dolgotrajna sreča izvira iz sočutja do sočloveka, občutka povezanosti in občutka pripadnosti, so zapisali na Statističnem uradu RS. In slednje poudarja tudi poročilo o svetovni sreči: "Vera v prijaznost drugih je veliko tesneje povezana s srečo, kot smo si mislili prej."

"Že dokazi o zaznanem in dejanskem vračanju izgubljenih denarnic kažejo, da so ljudje preveč pesimistični glede prijaznosti svojih skupnosti v primerjavi z realnostjo. Dejanske stopnje vrnjenih denarnic so namreč približno dvakrat višje, kot ljudje pričakujejo," so izpostavili v poročilu, ki ga je izvedla agencija Gallup World Poll. 

Eden od napovedovalcev sreče prebivalstva je tudi zaupanje v ljudi, da bodo izgubljeno denarnico vrnili. Vrh svetovne lestvice najsrečnejših držav so ponovno zasedle nordijske države, prav te pa se uvrščajo tudi na prva mesta po pričakovani in dejanski vrnitvi izgubljene denarnice.

Na vrhu nordijske države

Prvo mesto je ponovno osvojila Finska, sledijo pa ji Danska, Islandija in Švedska, ki so prav tako ponovno zasedle svoja lanska mesta. Tudi na petem mestu je povratnica – Nizozemska. Je pa uvrstitev med prvo deseterico s šestim mestom uspela Kostariki, 10. mesto pa je prvič zasedla Mehika. Na sedmo, osmo in deveto mesto so medtem stopile Norveška, Izrael in Luksemburg.

Združene države so medtem padle na 24. mesto, kar je njihova najslabša uvrstitev od prvega poročila leta 2012. Takrat so zasedale 11. mesto, kar je bil tudi njihov najboljši rezultat.

Slovenija je medtem od začetka merjenja na lestvici vztrajno napreduje, od lanskega leta se je povzpela še za dve stopnički na 19. mesto.

Na 17. mestu se je med našimi sosedi najvišje uvrstila Avstrija, Italija je zasedla 40., Madžarska 69., Hrvaška pa 72. mesto.

Zadnje mesto na lestvici je medtem znova pripadlo Afganistanu, ki se od vrnitve talibanov na oblast leta 2021 vztrajno bliža humanitarni katastrofi.

Vsakoletna uvrstitev temelji na triletnem povprečju ocen, ki v zadnjem poročilu zajema leta od 2022 do 2024. V poročilu, ki je vsako leto objavljeno na mednarodni dan sreče, je tokrat zajetih 147 držav.

Zakaj je pomembno vlagati v pozitivne družbene povezave?

Poročilo o sreči, ki ga od leta 2012 vsako leto pod okriljem ZN pripravi skupina strokovnjakov Univerze v Oxfordu, temelji na oceni sreče, ki jo podajo državljani sami, ob upoštevanju dejavnikov, kot so dohodek, socialna podpora, pričakovana življenjska doba, osebna svoboda in korupcija idr. Med njimi tudi prepričanje, da bodo ljudje vrnili izgubljeno denarnico.

Ekonomist na Univerzi Britanske Kolumbije in dolgoletni raziskovalec "izgubljenih denarnic" John F. Helliwell pravi: "Podatki o vrnjenih denarnicah potrjujejo, da so ljudje veliko srečnejši tam, kjer mislijo, da ljudje skrbijo drug za drugega. Čeprav so rezultati eksperimentov z vračanjem denarnice običajno povsod bolj pesimistični od resničnosti, a vseeno potrjujejo raziskovalne hipoteze."

Profesorica socialne psihologije na Univerzi Simon Fraser Lara B. Aknin medtem poudarja, da srečo ljudi poganjajo odnosi z drugimi. "Vlaganje v pozitivne družbene povezave in sodelovanje v dobronamernih dejanjih tako prispeva k večji sreči prebivalstva," je dejala.

"Sreče ne prinaša le bogastvo ali gospodarska rast – gre za zaupanje, povezanost in vedenje, da ljudje ščitijo tvoj hrbet. Letošnje poročilo dokazuje, da podcenjujemo, kako prijazen je svet v resnici. Če želimo močnejše skupnosti in gospodarstva, moramo vlagati v tisto, kar je resnično pomembno – drug v drugega," pa je poudaril izvršni direktor Gallupa Jon Clifton.

Izkazalo se je tudi, da sta deljenje obrokov z drugimi osebami in zaupanje drugim še močnejša napovedovalca dobrega počutja, kot so pričakovali.

Kako splošno zadovoljstvo ocenjujejo Slovenci?

Prebivalci Slovenije, starejši od 16 let, so sicer po podatkih Statističnega urada RS (Sur) splošno zadovoljstvo z življenjem lani izrazili s povprečno oceno 7,7 (na lestvici od 0 do 10). Ta ocena je odvisna od zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi). Najvišjo oceno (8,4) so navedli prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro.

Najvišje zadovoljstvo z življenjem so izrazile osebe, ki so s svojimi dohodki mesec preživele lahko oz. zelo lahko. Najnižje pa so ga ocenili tisti, ki so mesec preživeli zelo težko oz. težko, ter taki, ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja.

Deleži prebivalcev, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v letu 2022 počutili srečne ves čas ali večino časa, so se med članicami EU precej razlikovali. Kot najbolj srečni so se opredelili Belgijci (78 odstotkov), kot najmanj srečni pa Bolgari (37 odstotkov).

V Sloveniji sta se kot srečni ves čas ali večino časa ocenili dve tretjini prebivalcev (66 odstotkov), kar je bilo dve odstotni točki več od povprečja EU (64 odstotkov), še navaja Surs.