Rehn o Sloveniji: Čas se izteka

Na dnevnem redu tokratnega zasedanja finančnih ministrov držav v območju z evrom v Bruslju nista bili le Grčija in Portugalska, pač pa tudi Slovenija. O naši državi so govorili pod "točko razno oz. informativno točko", so povedali viri pri EU.

Finančni minister Uroš Čufer je pojasnil, da sta bili v razpravi o Sloveniji izpostavljeni dve točki – da je pri čiščenju bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti ter da bo potreben dodaten fiskalni napor za uresničitev ciljev za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja, je pojasnil Čufer. "Komisija je spremljala našo razpravo o rebalansu proračuna in meni, da je strukturnega fiskalnega napora premalo, da bi zadostili njihovim zahtevam, da ga je treba več," je povedal. 

O konkretnih ukrepih po ministrovih besedah ni bilo govora, dogovorili pa so se, da bodo skupaj z Evropsko komisijo še enkrat pogledali, kaj v Bruslju upoštevajo pri oceni fiskalnega napora. "In potem bomo videli, kje pravzaprav smo," je dejal. 

"Pojasnili smo, da ukrepi, ki smo jih letos sprejeli, veljajo šele od polovice leta in da se dejansko v številkah vidi le polovica fiskalnega napora," je še povedal Čufer. Prav tako je poudaril, da je kar nekaj ukrepov, ki bodo veljali šele od 1. januarja. 

Na vprašanje, ali bo torej potreben nov rebalans proračuna, je minister sicer kljub mnenju komisije, da bo potreben dodaten fiskalni napor, odgovoril, da bodo, če bo treba, sprejeli "še kakšen dodaten ukrep ali pa tudi ne – odvisno od tega, kaj bo pokazala skupna analiza".

'Zataknilo se je zaradi različnih mnenj'

Čufer je pojasnil tudi, da se je pri načrtovanem pilotnem prenosu terjatev na slabo banko zataknilo zaradi različnih mnenj o tem, kakšna bi bila prava cena. "Zataknilo se je pravzaprav zato, ker še nimamo povsem enakega mnenja, kaj je prava cena in kaj je pravi strošek prenosa. Tudi z manjšim prenosom ne želimo generirati nekega presedana, da bi se te terjatve potem popolnoma drugače obravnavale," je dejal.

Minister je prvi prenos terjatev na slabo banko po tržni ceni, pri katerem ne gre za državno pomoč – torej ni potrebna odobritev Evropske komisije – najprej napovedal do konca junija, nato se je omenjala nekajdnevna zamuda, potem zamik do jeseni in celo, da prenosa po tržni ceni morda sploh ne bo.

A prenos je po Čuferjevih besedah še vedno mogoč, čeprav o tem, kdaj naj bi ga vendarle izvedli, danes ni želel govoriti, češ da se je še treba dogovoriti o metodologiji in odpraviti pomanjkljivosti. "To se bomo pa še točno dogovorili glede metodologije, tako da še te pomanjkljivosti odpravimo, potem bomo pa videli," je dejal.

Prenos glavnine terjatev po transferni ceni, ki ga mora odobriti Bruselj, pa bo v vsakem primeru sledil po izvedbi neodvisnega zunanjega pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov, ki jih je zahtevala Evropska komisija pred odločanjem o prenosu terjatev na slovensko slabo banko.

Komisija je neodvisni pregled kakovosti aktive bank, ki ga opravlja Deloitte, in stresne teste, ki naj bi jih opravljala družba Oliver Wyman, zahtevala v priporočilih 29. maja. V minulih dneh so v Bruslju poudarjali, da je naglo čiščenje v slovenskem bančnem sektorju sicer nujno, a da se s slabo banko nikakor ne sme hiteti na račun kakovosti, saj je ta pomembnejša od hitrosti.

'Do oktobra morate ukrepati'

Slovenijo smo danes opomnili, da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pa je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem po koncu zasedanja. "Razpravljali smo o poteku pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov v slovenskih bankah, ki naj bi bili izvedeni to poletje. Pozdravili smo namero oblasti, da opredelijo prave kapitalske potrebe v slovenskem bančnem sektorju. In strinjali smo se, da je treba to vajo izvesti v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko," je povzel še preostanek današnje razprave.