NPU širi preiskavo: pod drobnogledom dve ministrstvi

Finančni minister Klemen Boštjančič je v današnji izjavi za medije glede širjenja preiskave dejal: "Upam, da se preiskava širi in da bodo ustrezni organi preiskali vse, kar se tiče tega postopka. Vse dokumente, ki jih imamo, jih bomo dali. Nadejam se, da bodo to naredili tudi povsod drugod, ker je seveda marsikaj v tem primeru šlo narobe." V medijih so namreč zaokrožile neuradne informacije, da preiskavo domnevnih nepravilnosti nakupa prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani v višini 7,7 milijona evrov Nacionalni preiskovalni urad (NPU) širi tudi na ministrstvo za finance.

Po Boštjančičevih besedah sicer preiskovalci še niso stopili v stik z njegovim resorjem, a upa, da do tega pride čim prej. "Verjamem, da je čas pomemben, da se določene stvari čim prej razčistijo, ne da bodo minili tedni in meseci in bomo potem za nazaj ugotavljali," je ocenil minister. Meni, da bi moralo biti v fokusu tudi dogajanje v zadnjih tednih, ker je pri tem precej "stvari nenavadnih".

Da se doslej ni pogovarjala s kriminalisti pa je potrdila tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je v poslu zastopala prodajalca, korskega poslovneža Sebastjana Vežnaverja. "Prodajalec je prepričan, da izmere, ki jih je predložil k ponudbi, držijo oziroma da so celo tlorisne površine večje od izmerjenih v mnenju Harca," pravi. Trdi tudi, da so sicer zgolj sledili postopku pravosodnega ministrstva, ki je pripravilo kupoprodajno pogodbo, zaradi česar obiska kriminalistov, ki vodijo predkazenski postopek, ne pričakuje.

Zidar Klemenčičeva še, da ljudi, ki so bili odločevalci v tej zgodbi, ne pozna, zaradi česar meni, da je ravnala tukaj zgolj kot pooblaščenka prodajalca, ki da ga zastopa že dolgo časa. Pa tudi očitke, da naj bi s prodajo objekta tudi sama dobro zaslužila odločno zanika.

Kakšna je bila vloga finančnega ministrstva?

Kot je še pojasnil Boštjančič, sicer vloga ministrstva za finance pri omenjenem poslu ni bila drugačna kot v drugih primerih financiranja projektov drugih ministrstev. Vsebinska presoja ustreznosti posameznih projektov je tako na posameznih resorjih oziroma njihovih vodjih, v konkretnem primeru pa je šlo za težavo, na katero je pravosodno ministrstvo opozarjalo že dalj časa, in sicer prostorsko stisko pravosodnih organov, je navedel Boštjančič. Po njegovih besedah je tako ministrica Švarc Pipanova opozorila, da je projekt sodne stavbe več kot 10 let oddaljen v prihodnost, na ministrstvu teče investicija novega moškega zapora, zato so iskali rešitve za reševanje prostorske stiske predvsem ljubljanskih sodišč.

Vloga ministrstva glede uvrstitve posameznih projektov v načrt razvojnih programov je, da preveri, če se podatki o imenu projekta, vrednosti in podobnem v dokumentu, ki ga podpiše pristojni minister, ujemajo s podatki, ki so vneseni v informacijski sistem, so dodano pojasnili na ministrstvu.

Ob koncu leta ministrstvo za finance v skladu s pravilnikom o zaključku leta preveri še, če likvidnostna situacija proračuna omogoči prevzemanje dodatnih obveznosti. Pri tem je treba upoštevati, da se mora v primeru neporabljenih sredstev ob koncu leta zasledovati interes, da se v tem letu plača čim več prevzetih obveznosti, saj bi v primeru neplačila te obveznosti bremenile proračun prihodnjega leta, so še zapisali v sporočilu za javnost.

"Pristojnost ministrstva za finance je izključno v tem, da zagotovi sredstva, če sredstva so. Princip porabe proračuna je po tako imenovanem denarnem toku in do konca leta v resnici ne moremo dejansko vedeti, ali in koliko sredstev bo ostalo. Tako je bilo tudi v tem primeru," je zatrdil finančni minister ter s tem odgovornost preložil na pravosodno ministrstvo.

V drugi polovici decembra so tako po njegovih besedah z ministrstvom za pravosodje komunicirali, da sredstva so, a opozorili, da je časa za izpeljavo posla zelo malo. "Na ministrstvu so zagotovili, da je vse v redu, da dejansko potrebe so, da bodo s tem rešili problem več sodišč v Ljubljani in da so sposobni ta projekt izpeljati še v letu 2023," je dejal Boštjančič. Slednje kaže na to, da je torej za projekt v veliki meri morala biti zbrana in pripravljena ustrezna dokumentacija, sicer ga ne bi bilo mogoče izpeljati, meni minister. "Kar seveda izkazuje, da je v tem procesu marsikaj šlo narobe," je ocenil.

Obenem je zanikal, da bi o tem ali katerem koli drugem projektu govoril z generalnim sekretarjem SD Klemnom Žibertom. Ministrica Dominika Švarc Pipan je namreč v preteklih dneh očitke o domnevnih nepravilnostih poslov usmerila tudi v nekatere člane SD, predvsem vpletanje Žiberta v posel in prirejanje dokumentacije uradnikov ministrstva. Boštjančič sicer trenutno govori o objektivni odgovornosti Švarc Pipanove. Da pa je trenutno ključno vprašanje, "ali v tem trenutku ministrica pri tem, da se zadeve razčistijo, še kaj pomaga ali škodi".

Z Žibertom pa da nikoli ni govoril, ne o tem ne o katerem drugem projektu.

Boštjančič si tako želi, da bi se razčistilo predvsem, kaj se je dejansko dogajalo in kakšno vlogo so imeli pri poslu izpostavljeni posamezniki. S tega vidika tudi podpira ministrico Švarc Pipan, ki ima kot "predstojnica resorja dostop do tega". Deli tudi stališče premierja, da je treba zadevi priti do dna, saj da so se v preteklosti podobne zadeve velikokrat pometle pod preprogo. "Verjamem, da je to edini način, da se v Sloveniji očistimo nekih praks, ki jih v resnici ne bi smelo biti," je sklenil Boštjančič.

Pravosodno ministrstvo sicer poleg ponovne izmere pričakuje tudi novo, neodvisno cenitev. Ta pa bo, je prepričana Zidar Klemenčičeva, ovrgla ugibanja o milijonskem preplačilu stavbe na Litijski 51.