Finančni minister Klemen Boštjančič je v oddaji 24UR ZVEČER razložil, kaj prinaša dvig splošne olajšave s 4500 evrov na 5000 evrov za ljudi v prihodnjem letu. Trdi, da gre za spremembe, ki so bile napovedane že pred volitvami in jih danes tudi uvajajo. Splošno dohodninsko olajšavo bodo zvišali na 5000 evrov predvsem zaradi visokih rasti cen in inflacije. "Ta povečana dohodninska osnova bo pravzaprav pomenila nekaj večje neto dohodke za vse," je potrdil.
Ministrstvo se sicer ni odločilo, da letos že dvigne davčno olajšavo na 5500 evrov, ki jo je predvideval zakon o dohodnini, sprejet v Janševi vladi, in to zato ker izvajajo ukrepe, ki bodo ciljno usmerjeni in se bodo nanašali na vse, v določenih stvareh pa tudi samo na določene skupine. Minister meni, da ker smo trenutno v precej težki krizi, je potrebno premisliti in oceniti, ali je treba najbolj pomagati ali najbolj razbremeniti tiste najbolj ranljive in tiste z najnižjimi, minimalnimi dohodki oziroma z dohodki tik nad minimalnimi. To ni čas, v katerem bi razbremenjevali tiste z najvišjimi dohodki, je pojasnil.
'Davčna reforma prejšnje vlade je samo deloma naslavljala vprašanje davkov'
Zakon o dohodnini, ki ga je sprejela Janševa vlada, je predvideval dvig splošne olajšave na 7500 evrov do leta 2025, trenutna vlada pa se zavzema za dvig do 5000 evrov. Minister je pojasnil, da je davčna reforma, ki jo je skozi parlament speljala prejšnja vlada, samo deloma naslavljala vprašanje davkov, predvsem je razbremenjevala, na nobenem področju pa ni naslavljala tam, kjer obstajajo možnosti za večjo davčno obremenitev. "Mi bomo v prihodnje predvidoma nekje v začetku ali pa spomladi naslednjega leta šli v predlog bistveno širših sprememb na različnih davčnih področij in jih v tem kontekstu na večini področij oziroma na področjih, ki jih danes naslavljamo, ponovno odprli," je zatrdil minister.
Zgornja meja skupnega letnega bruto dohodka, do katerega se prizna splošna olajšava, se bo zvišala na 15.000 evrov iz sedanjih 13.716 evrov. Za zaposlene, ki prejemajo minimalne prejemke, to pomeni, da bodo v naslednjem letu prejemali za 315 evrov višjo neto plačo kot do zdaj. Ljudje z višjimi dohodki bodo prejemali ustrezno manj. Minister Boštjančič pojasni, da je trenutno čas krize in to ni obdobje, v katerem bi zmanjševali davčno obremenitev ljudi z najvišjimi dohodki.
Posebej se bo poznala nova posebna olajšava za mlade. Gre za sklep, ki je ciljno naravnan, namenjen skupinam, ki potrebujejo največ podpore in v katere spadajo tudi mladi. Pomeni, da gre za dodatno olajšavo 1000 evrov do 26. leta in 500 evrov do 29. leta. "To je prvi korak, s katerim jasno kažemo smer, v katero ta vlada gre in v katero bo šla prihodnje," potrdi minister.
Želijo slišati mnenje širše javnosti
Dohodki iz oddajanja premoženja v najem bodo spet obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo treba od prejetih najemnin plačati davek v vrednosti 25 odstotkov. A zakaj so se odločili tako? "Gre za podoben razlog kot pri najvišjem dohodninskem razredu," je pojasnil minister in dodal, da ta ukrep nima nobenih povezanih ukrepov.
Ob tem je dejal, da se kot prvo vprašanje tukaj pojavlja vprašanje kapitala, ki je obdavčeno po 25-odstotni stopnji. "To ne pomeni, da morajo biti tudi stanovanja ali pa najemniške nepremičnine po isti stopnji, ampak gre pa za celovito obravnavo," je dejal.
Prejšnja vlada je z znižanjem davka, kot je dejala, želela spodbuditi, da bi ljudje prijavljali in ne oddajali stanovanj na črno. A Boštjančič je poudaril, da na tem področju ni bila narejena nobena analiza. "V veliki meri pravzaprav ugibamo, kaj bi to pomenilo. Prav zato smo se zdaj odločili, da gremo s 1. januarjem nazaj na 25 odstotkov, v naslednjem koraku, ki bo sledil spomladi, pa naslovimo tudi to področje oddajanja nepremičnin, ki je precej kompleksno," je dejal.
Priznal je sicer, da še nimajo izdelane rešitve, prav tako tudi ne smeri. "Dolgoročno ali kratkoročno oddajanje v najem sta po naši oceni dve precej različni kategoriji, zaradi česar je smiselno razmisliti tudi, ali bi ohranili enako davčno osnovo ali ne," je še dejal.
Kdaj pa bodo sprejeli ostale ukrepe na davčnih področjih? Kot je odgovoril minister, imajo okvirno začrtan načrt. Do novembra želijo tako pripraviti predloge, ki bi jih nato dali v obravnavo koalicijskim partnerjem. Predvidoma po novem letu, "mogoče februarja ali marca, pa bi bile spremembe zrele za to, da se jih predstavi širši javnosti". Kot je poudaril, si želijo pri tem slišati tudi mnenje širše javnosti, saj se davki tičejo vseh: "Glede tega hočemo imeti zelo široko razpravo in verjamemo, da bomo tudi s strani širše javnosti dobili kakšen dodaten predlog ali spremembo tistega, kar bomo predlagali sami." Kot je še zaključil, je njihov cilj, da bi do konsenza prišli do poletja, nato bi stekli zakonodajni postopki, s 1. januarjem 2024 pa bi spremembe stopile v veljavo.
KOMENTARJI (171)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.