Financiranje zavetišč: najprej občina, nato zavetišče, nazadnje država

Čeprav zakon narekuje, da so občine na osemsto registriranih psov dolžne zagotoviti po eno mesto v zavetišču, lani kar 56 občin ni imelo sklenjene pogodbe z nobenim zavetiščem.  

Trenutno v Sloveniji deluje šestnajst zavetišč, od tega so tri – Ljubljana, Koper in Maribor – ustanovile občine, Brežice, Sevnica in Tolmin delujejo v sklopu veterinarskih ambulant, preostala so v zasebni lasti. Žival, ki pride v zavetišče, je od leta 2021 v večini finančno breme imetnikov zavetišč, v Zavetišču za živali Maribor tako pravijo, da bi bila dodatna pomoč države dobrodošla.  

"Prvih 30 dni stroške nosi občina, v kateri je žival najdena, od 30. do 120. dneva so stroški na zavetišču, zato so tukaj dobrodošle tudi donacije," je povedala Maša Mesarec iz Zavetišča za živali Maribor. 

Od 120. dne pa stroške osnovne oskrbe krije država. Na ministrstvu so v sredini decembra tako izpeljali sestanek z zavetišči in predstavniki združenj občin, kjer so jim predstavili predloge novele zakona o zaščiti živali.  Eden od predlogov se navezuje tudi na financiranje zavetišč. "Zdaj pa želimo v bistvu urediti področje od 30. do 120. dneva, ker se je izkazalo, da je to veliko breme," je pojasnila Vida Znoj, generalna direktorica Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V praksi bi to pomenilo, da bi 60 dni po sprejemu živali stroške zanjo krile občine, od 61. do 180. dne državni proračun, po 180. dnevu pa država in zavetišča v razmerju 20 proti 80. Spremembe financiranja tako pozdravljajo tudi v zavetišču Maribor. "Vsekakor smo v zavetišču mnenja, da bi skrb za zapuščene živali morala biti urejena s strani države," je bila jasna Maša Mearec.   

Novela pa med drugim obsega tudi ukrepe za zmanjšanje števila zapuščenih živali, spremembe odločb za posedovanje določenih eksotičnih živali,  višanje glob za kršitelje in pa širjenje pravic in dolžnosti uradnih veterinarjev.