Poslanci potrdili predlog o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol

DZ je potrdil predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Zanjo je glasovalo 42 poslancev, proti pa 36. Po noveli bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala. Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, pa tudi v Levici, kjer sicer foruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS, NSi in SNS, medtem ko so se v SMC glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za. V Levici so to, kako bodo glasovali, razkrili šele tik pred samim glasovanjem. Po besedah Mihe Kordiša novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Mnenja so namreč, naj bo javni denar namenjen le za javne šole.

Pikalo: Treba je počakati, ali bo veto sploh vložen

"Ne gre za to, ali sem zadovoljen ali ne. Moja ključna naloga je v tem, da poskušamo v prihodnje nadgraditi šolstvo," je v izjavi novinarjem po sprejetju novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dejal minister za izobraževanje Jernej Pikalo.

"Pri vetu se karte delijo na novo, poleg tega pa je treba počakati, ali sploh bo vložen," je glede tega dejal minister. Na vprašanje, ali v tem primeru pričakuje, da bodo uspeli za podporo prepričati tudi poslance SMC, je odgovoril, da sta to dve hipotetični situaciji: če bo veto in če bodo uspeli še koga prepričati.

Na vprašanje o političnih posledicah ob morebitni ponovni ustavni presoji zakona pa je Pikalo spomnil, da gre veliko zakonov na ustavno sodišče. "To je normalen proces v demokraciji. Prav je tako. Vsaka instanca ima svojo vlogo in opravlja svoj del posla," je dejal. Po njegovih navedbah je DZ danes odločil, da se zavzema za jasno delitev med javnim in zasebnim. Da sicer zasebnikom celo financira obvezni program osnovne šole 100-odstotno, a od tam naprej ne več.

DZ je "potegnil tudi jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom". Ta koncept so po ministrovih navedbah določili že leta 1995 z belo knjigo, DZ pa je danes to le potrdil.

Na vprašanje neenotnosti koalicije je Pikalo odgovoril, da je treba to vprašati stranke, "ki se vmes premislijo". "Glede na to, da smo imeli veliko usklajevanj do same seje vlade, je to vprašanje za neke druge stranke, ne za ministrstvo za izobraževanje," je menil.

Na nekatere očitke glede verjetnega elitizma, ki bi ga lahko prinesel tak zakon, pa je odgovoril z oceno, da šola ne postane elitna le zaradi financiranja, pač pa tudi zato, ker do nje nimajo dostopa vsi državljani. "Argument elitizma je rahlo trhel argument," je še prepričan minister.

Združeni starši: Spremembe pomenijo uvajanje elitizma v šolstvo

Na odločitev poslancev so se odzvali tudi v Civilni iniciativi Združeni starši, kjer so po besedah njenega predstavnika Marka Balažica razočarani nad dejstvom, da je DZ danes sprejel spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Opozarjajo, da spremembe pomenijo uvajanje elitizma v šolstvo, zato upajo, da bo državni svet na spremembe izglasoval veto.

Po besedah Balažica je bilo današnje glasovanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša spremembe pri financiranju zasebnih šol, prvi pravi preizkus vlade Marjana Šarca. Pri tem izjave, "da naj starši iščejo pravico na sodišču in da je bolj pomembno preživetje koalicije", po njegovih besedah kažejo na to, da je premier "za lastno politično preživetje povozil vse temeljne pravne države". "To nas zelo žalosti, posebej, ker se temelji pravne države lomijo na eni najranljivejših skupin v Sloveniji, to je na otrocih," je dejal.

Na slednje pa po besedah Balažica ne morejo pristati, zato bodo nadaljevali s svojim bojem. Med drugim upajo, da bo državni svet na zakon izglasoval veto in da bo ta padel v ponovnem potrjevanju v DZ.

Če bi določbe zakona začele veljati, bi po njegovih besedah to pomenilo, da bodo zasebne šole postale elitne. Šolnina se bo namreč samo za javnoveljavni program po njihovih izračunih dvignila za dvainpolkrat. "Temu je treba prišteti še nadstandarden program in ostale stroške. Prepričani smo, da si marsikatera družina tega več ne bo mogla privoščiti," je dejal. Dodal je, da se gremo tako elitizem tam, kjer ne bi bilo treba.

Današnja razprava v DZ ni prinesla zbližanja stališč

Končni izid glasovanja v državnem zboru je sicer v večjem delu napovedovala že današnja razprava poslancev, ki sicer ni prinesla zbližanja stališč med podporniki in nasprotniki novele. V njej so namreč poslanci SDS, NSi in SMC opozarjali, da novela ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, medtem ko so bili poslanci LMŠ, SD, DeSUS in SAB nasprotnega mnenja.

Tomaž Lisec (SDS) je opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Opozoril je, da sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ opozorili na ustavno spornost predloga, prav tako do zdaj noben vidni pravnik ni javno zatrdil, da bi z njim primerno izpolnjevali odločbo ustavnega sodišča. Ministra za izobraževanje Jerneja Pikala je zato vprašal, kakšne bodo poklicne in politične posledice zanj, če bo zakon znova spoznan kot neustaven.

Po prepričanju Jožefa Horvata (NSi) pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol ali tistih 0,84 odstotka učencev, ki jih obiskujejo, prav tako ne za 300.000 evrov, s katerimi bi dodatno obremenili proračun, ampak za problem pravne države. "Če namreč zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben spremeniti enega preprostega člena in uresničiti odločbo ustavnega sodišča, potem imamo problem pravne države," je dejal. Poslance je pozval, naj zakon zavrnejo, nato pa skupaj pripravijo zakon, ki bo sprejemljiv za vse. "Pri tem ponujamo našo roko," je dodal.

"Zakaj imamo z implementacijo odločbe ustavnega sodišča tako velike težave? Mar nismo iskreni in zasledujemo neke politične interese? Sama ustavna odločba je enostavna, a smo jo močno zakomplicirali z različnimi razlagami," je opozorila Mateja Udovč (SMC). Po besedah Gregorja Periča (SMC) je predlog, ki ga imajo na mizi, "daleč od tistega, kar bi morali narediti".

Aljaž Kovačič (LMŠ) je ocenil, da odločba le ni tako enostavna in jasna, kot se zdi, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ po njegovih besedah verjamejo ministru Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča in jo bo "brez slabe vesti" podprl.

Maša Kociper (SAB) je izrazila upanje, da bo zakon danes sprejet in da bo vložena še ena ustavna presoja, da bo lahko ustavno sodišče še enkrat povedalo, kako financirati zasebne šole. Se je pa vprašala, "ali si res želimo, da o najpomembnejših družbenih vprašanjih odloča ustavno sodišče oziroma devet ljudi", ter opozorila, da imamo v Sloveniji načelo delitve oblasti.

Matej Tonin (NSi) je nasprotno prepričan, da bi bilo bolje, da zakon pade, ustavno sodišče pa nato samo določi, kako naj uresničijo odločbo. Predlog za to ustavni sodniki namreč že obravnavajo, je spomnil.

Poslanec SD Marko Koprivc je izrazil prepričanje, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča. "Ta namreč določa, da mora država financirati le obvezni del javnega programa, ko govorimo o razširjenemu delu javnega programa pa govorimo o nečem povsem drugem. In prepričan sem, da razširjenega programa državi ni treba financirati, predvsem zato, ker imamo široko mrežo kakovostnih javnih šol," je dejal.

"Predlog ni idealen, a imamo pač, kar imamo, zato bomo predlog v poslanski skupini DeSUS podprli," je napovedal Jurij Lep.

Kar nekaj pozornosti so poslanci namenili vprašanju, ali je ustavno sodišče o vprašanju financiranja zasebnih šol leta 2001 in 2014 res odločilo diametralno nasprotno. "To ni res in je popolno zavajanje. Ustavna odločba iz leta 2001 obravnava šolstvo na splošno v celoti, kamor sodijo tudi srednje šole in še kaj drugega. Odločba iz leta 2014 pa govori o javnoveljavnem programu zasebnih osnovnih šol," je dejal Tonin. Kociprova mu je odgovorila, da odločba iz leta 2001 govori ravno o tem, za kar sam trdi, da ne. V njej je med drugim ustavno sodišče po njenih besedah zapisalo, da je "zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, polje njegove presoje in zato ni v nasprotju z ustavo".

Skupina pravnikov poslance poziva, da predlog zavrnejo

Skupina pravnih strokovnjakov "v iskreni skrbi za stanje pravne države na Slovenskem" je poslance pred današnjim glasovanjem pozvala, naj predlog zakona zavrnejo. Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak namreč opozarjajo, da so doslej vse strokovne pravne službe vlade in DZ ugotovile, da je predlog ministrstva v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča in zato protiustaven.

Državni zbor obenem pozivajo, naj zavaruje integriteto slovenske ustavne demokracije na splošno in še posebej zagotovi spoštovanje človekovih pravic prizadetih posameznikov, tako da izvrši to in ostale neizvršene odločbe ustavnega sodišča.

'Zasebni vrtci ne bodo imeli več pogojev za delovanje'

V zvezi z novelo so se danes oglasili tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije, kjer opozarjajo, da predlagana novela ogroža izvajanje javno veljavnega programa tudi v zasebnih vrtcih.

"Po novi terminologiji bodo lahko namreč zasebni vrtci in šole izvajali le program, ki je pridobil javno veljavo. Le ta pa se mora razlikovati od javno veljavnega programa, ki ga lahko izvajajo le javni vrtci in šole ter vrtci in šole s koncesijo. V Sloveniji ima koncesijo le 15 vrtcev, kar pomeni, da je ogrožen obstoj polovice vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Ker ne vemo, kako se bo ta člen izvedel v praksi, lahko predvidevamo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več pogojev za delovanje, zato bodo morali z dejavnostjo prenehati," so opozorili.

Nekdanji ustavni sodnik Krivic: Gre za spoštovanje pravne države 

Minister za šolstvo Jernej Pikalo je sicer včeraj zavrnil povabilo v oddajo 24UR ZVEČER, kjer so gostje komentirali novelo zakona.

Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, je novelo zakona o financiranju zasebnih osnovnih šol označil za nedopustno nesramnost, tako proti tistim, ki jih zadeva, kot tudi proti ustavnemu sodišču. Slavko Gaber, nekdanji šolski minister levosredinske vlade, pa Pikalov predlog zakona ocenjuje kot "korektno izpolnjevanje zahteve ustavnega sodišča", vsaj v tem delu, ko obvezen program financira 100-odstotno. Ob tem dodaja, da se mu v času, ko imamo podfinanciran javni šolski sistem, zdi močno povečevati financiranje zasebnih šol neprimerno. Na drugi strani Žiga Turk kot nekdanji šolski minister desnosredinske vlade vztraja, da bi moralo biti financiranje programa zasebnih šol stoodstotno, tako osnovnega kot dopolnilnega dela. "Tudi mi smo za javni šolski sistem – to pomeni, da so našim otrokom dostopne šole, ki izvajajo program brezplačno. Ali je izvajalec te šole ustanova, ki jo je ustanovila občina ali država, ali pa je izvajalec zasebnik, se nam pri tem ne zdi pomembno," izpostavlja Turk.

Krivic je prepričan, da z novelo zakona Pikalo ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča in da gre za "pobalinsko ravnanje". Turk in Gaber sta izrazila diametralno nasprotna stališča glede podhranjenosti in pluraliziranosti našega šolskega sistema, Krivic pa je to označil za "ideološko zagovarjanje vsak svojega" in izgubljenih deset minut.

Kje tiči jabolko spora?

Po prepričanju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predlagana sprememba financiranja zasebnih osnovnih šol, ki jo prinaša predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, primerno uresničuje odločbo ustavnega sodišča, saj da je slednje leta 2014 odločilo, da mora država financirati le obvezni del javnega programa. 

Na drugi strani zasebne šole menijo, da ustavna odločba državi nalaga, da mora 100-odstotno financirati celoten javni program. Opozarjajo tudi, da jim bo predlog, če bo sprejet, poslabšal položaj, saj jim bo financiranje z zdajšnjih 85 odstotkov zmanjšal na okoli 65 odstotkov.

O morebitni ustavni spornosti novele sta opozorili tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ, pa tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta je po srečanju s predstavniki zasebnih šol sporočil, da obstaja tveganje, da bi ustavno sodišče predlagane spremembe ocenilo kot neustavne.