Poslanci in poslanke so soglasno podprli spremembe odlokov o preoblikovanju ljubljanske in mariborske univerze in o ustanovitvi Univerze na Primorskem, s katerimi naj bi povečali avtonomijo univerz pri določanju dodatnih študijskih smeri. Univerze bodo za določanje dodatnih študijskih smeri potrebovale le še soglasje vlade in ne več DZ, kar bistveno skrajšalo postopke.
S spremembo odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru bo omogočena tudi ustanovitev dveh novih članic mariborske univerze - Fakultete za matematiko in fiziko ter Filozofske fakultete.
Spremembe vseh treh odlokov podpirajo v koalicijskih strankah, saj te omogočajo enostavnejši in hitrejši postopek, s katerim se povečuje tudi avtonomnost univerz. Spremembe podpirajo tudi v opozicijskih LDS in SNS.
Poslanec SNS Sašo Peče je v razpravi spomnil na zadržke, da hoče vlada s spremembami stopiti v izobraževalni proces s tem, ko je iz tega procesa izvzela zakonodajalca, torej državni zbor. Izrazil pa je obžalovanje, da vlada ni razširila avtonomijo univerz tudi na področje financiranja. Kljub temu pa bodo poslanci SNS podprli spremembe.
Rektorica primorske univerze Lucija Čok je sicer opozorila, da bodo tri javne univerze v slabšem položaju v primeru, da vlada ne bo odobrila njihovih prošenj za nove študijske smeri.
O diplomah prihodnji teden
Vlada je je prekinila obravnavo predloga novele zakona o visokem šolstvu, ker je treba nekaj zadev še medresorsko uskladiti. Predlog bodo znova obravnavali prihodnji teden.
Kot je znano, naj bi z novelo natančneje uredili primerjavo stopenj izobrazbe dosedanjih diplomantov v primerjavi s stopnjami izobrazbe diplomantov novih, bolonjskih študijskih programov. Stopnja izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, naj bi bila enakovredna stopnji izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje. Stopnja izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, pa naj bi bila enakovredna stopnji izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje.
Z novelo naj bi namesto ustanovitve nove javne agencije za zagotavljanje kakovosti širili naloge Sveta RS za visoko šolstvo. Ta naj bi bil posvetovalni, akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski organ.
Svet za visoko šolstvo se z rešitvami ne strinja
Svet za visoko šolstvo se ureditvijo razmerja med diplomanti starih in novih študijskih programov, kot ga predlaga ministrstvo, se ne strinja, saj enačenje ne upošteva pravic, ki izhajajo iz izobraževanja. Kot je poudaril podpredsednik sveta Jurij Tasič, morajo biti pravice, ki izhajajo iz sedanje univerzitetne izobrazbe, izenačene s pravicami, ki izhajajo iz drugostopenjske izobrazbe po bolonjskem konceptu. Le na ta način bi po njegovi oceni dosegli mednarodno primerljivost in enakopravnost diplomantov.
Predlaganemu besedilu nasprotujeta tudi Študentska organizacija Slovenije in Univerza v Ljubljani.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.