Filmske zgodbe preživetja domačinov na Savinjskem

Na kmetiji Kolenc v Grušovljah je ujma udarila okrog treh ponoči. Gospodarja Janeza, ki je tudi prostovoljni gasilec, so prebudili pozivi na pomoč, a je kmalu videl, da bo moral pomagati predvsem sebi in svoji domačiji: "Žena je bila na vrhu v hiši in me je klicala, je rekla, da krave nosi, jih je videla, da so šle dol po reki. Da plavajo." Dvajset telic je Savinja dvignila iz te staje, preživelo jih je štirinajst. Voda je uničila večino mehanizacije, a glavna drama se je odvijala v hiši Janezovih staršev. 

"Sploh nista povedala najprej, čez dva dni sta povedala, kaj se je zgodilo," nam pove Janez. Z možem sta tiščala steklena vrata, da voda ne bi drla v hišo. "Potem je začelo ta vrata odpirati, jih malce zadržim, sem mislila, da bom zdržala. Potem je pa bila voda tako visoka, da sva šla do tistih vrat, jih poizkusiva odpreti, pa se niso dala več," pripoveduje mati. 

Prostor brez izhoda se je začel polniti z vodo, ob lovljenju zraka je gospodinja splezala na omaro: "Potem sem rekla možu, pridi še ti gor, pa bo, kar bo." 

V trenutkih obupa ju je doletela sreča. Notranja vrata so popustila pod pritiskom vode in se zlomila: "Tega se pa spomnim. Ko sem prišla do vrat, sem morala glavo v vodo dati, da sem prišla na hodnik. Nato sva ob ceveh od centralne splavala do stopnišča. Potem sva pa zlezla gor, ja." Od šoka v vodi sploh nista čutila mraza, niti se nista zavedala, kaj sta doživela: "Pol pa se stuširam, takole je delalo z mano (se trese), z obema."

"Si ne moreš predstavljati, da ob taki katastrofi bi bila še smrt v družini, tega si ne moreš predstavljati," danes pravi Janez.

In življenje je svoje zgodbe pisalo tudi na drugi strani doline. V tej napol odprti hiši v zaselku Rastke je helikoptersko rešitev dočakala občanka: "Problem je, ker je tam hišo podrlo, je bila uboga ženska notri. Pa tukaj je bila ena nosečnica, pa ena, ki je prišla z operacije glave," pravi sogovornik. Drugi pa: "So jih dol do mene prepeljali, ker je sestra noseča, pa mama na glavi operirana. Noro, res, kaj naj rečem." 

Cesta v zaselek Rastke je zasilno postala prevozna šele nedavno, več kot dva metra materiala je tu za sabo pustil hudournik. Nad zaselkom pa ostajajo še druge zasute kmetije, a domačini ostajajo potrpežljivi: "Pa saj razumeš, saj drugod je isto. V Trbižu jim je odneslo vse hiše, pa gor v Strugi. Povsod isto, saj to se razume." Tako v Grušovljah kot Rastkah se strinjajo, da je glavno, da je najhuje že mimo ter da imajo po katastrofi še vedno drug drugega.