Filmska operacija: bolnika podhladijo in mu odstranijo kri

V največji bolnišnici v Sloveniji po novem operirajo bolnike s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo, ki bi jim sicer oslabila srce. Ta se po navadi pojavi v nizkem odstotku pri bolnikih s prebolelo akutno pljučno embolijo, razlaga Polona Mlakar iz kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKCL. "In pri teh bolnikih se strdki v bistvu ne raztopijo na ta način zdravljenja, ko dajemo zdravila za redčenje krvi in se na neki način organizirajo v pljučne arterije, tam zabrazgotinijo," še pove.

Kirurgi odprejo bolnikov prsni koš in ga najprej priključijo na zunajtelesni krvni obtok. Tako se namreč začne nenavaden del operacije. "Te bolnike moramo podhladiti na 18 stopinj. Potem ko smo ga ohladili, pa v enem trenutku popolnoma izpraznimo bolnika, torej pomeni, da vso kri iz telesa preusmerimo na izventelesni krvni obtok, na rezervoarje, ki jih ta ima. Na ta način dosežemo suho operativno polje," postopek operacije opiše Juš Kšela, srčni kirurg. Nato pa tudi zunajtelesni krvni obtok povsem izključijo. Ali drugače, kri skozi srce, glavo, pljuča in ostale organe ne teče več.

Kšela razloži, da gre torej za 20-minutne seanse pri ohlajenem bolniku z nizkim metabolizmom, katerega glava je obdana z vrečkami ledu. "To pomeni, da je centralno živčevje še na nižji temperaturi kot 18 stopinj Celzija. In v tem času imamo možnost očistiti notranjost pljučnega žilja," še doda.

Pri posegu, ki traja dolgih 10 ur, sodeluje 10 strokovnjakov. Bolniki se lahko po operaciji prebujajo tudi dva dni ali več, okrevanje lahko traja več mesecev. Doslej so operirali 10 pacientk in pacientov, najmlajši je štel 21 let. Vsi bolniki pa so dobro prestali operacijo in se rehabilitirajo, poudari Kšela, ki z veseljem pove, da so rezultati takšni, kot bi bili v enem od najboljših centrov.

Prav v enega od teh, v Cambridge, se je multidisciplinarna ekipa iz UKC-ja lanskega septembra odpravila na enotedensko urjenje. "Videli smo, kako oni od samega začetka sprejmejo bolnika, kako speljejo diagnostiko, do vseh predoperativnih priprav, multidisciplinarnih konzilijev in potem do samega akta operacije in pa sledenja po operaciji," komentira Polona Mlakar, Kšela pa doda, da so se po urjenju dogovorili za sodelovanje. "Kolega s Cambridgea je bil pripravljen priti v Sloveniji proktorirat našo ekipo kirurgov."

V Sloveniji je na ta način možno zdraviti do 20 bolnikov letno. V UKC so prepričani, da jih ta program postavlja na evropski zemljevid. Cilj pa je, pravijo, da bi postali nov referenčni center za jugovzhodni Balkan, kjer teh operacij ne izvajajo.