
Ravnanje policijskih starešin, ki v nasprotju s predpisi predlagajo, soglašajo ali sprejmejo odločitev o navidezni kadrovski premestitvi in napredovanju policista, ustreza definiciji korupcije, je zapisano v načelnem mnenju komisije za preprečevanje korupcije.
Komisija je dobila anonimno prijavo, da so odgovorne osebe na policiji v obdobju od leta 2005 do leta 2007 predlagale, soglašale in odobrile navidezne premestitve policistov na višje ovrednotena delovna mesta. "Fiktivno premeščene uslužbence so uradne osebe po določenem času vnovič vrnile na prejšnja delovna mesta, vendar z novim nazivom in višjim plačnim izhodiščem," je zapisano na spletni strani komisije. Po navedbah anonimnega prijavitelja so tako premeščeni uslužbenci neupravičeno napredovali v višje nazive in plačilne razrede.
Na Generalni policijski upravi so zavrnili očitke protikorupcijske komisije, da so uradne osebe, ki so odobrile oziroma odločale o premestitvah in napredovanjih policistov, ravnale koruptivno. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je navedbe iz anonimne prijave preverila tudi inšpektorica za sistem javnih uslužbencev, ki ni ugotovila nepravilnosti. Inšpektorica je preverila zakonitost približno 100 izdanih individualnih pravnih aktov z namenom ugotovitve njihove skladnosti z veljavnimi predpisi, ki urejajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja zaposlenih v državni upravi. Inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti, zato tudi ni predlagala nobenih ukrepov za odpravo nepravilnosti, pojasnjujejo na GPU. Po njihovem prepričanju so očitki komisije za preprečevanje korupcije popolnoma neutemeljeni.
Komisija je na pristojno policijsko službo poslala nekaj vprašanj, da bi preverila resničnost navedb. Iz policije so sporočili, da očitki niso resnični. Kot so komisiji sporočili iz policije, pa je bila v enem primeru izdana odločba o premestitvi in napredovanju na delovno mesto, na katero uslužbenec dejansko ni bil premeščen in tam ni opravljal predpisanih nalog.
Uradne osebe so po navedbah komisije ves čas vedele, da javni uslužbenec ne opravlja del in nalog, kot je bilo navedeno v pogodbi o zaposlitvi, ter da ves čas neprekinjeno opravlja naloge znotraj istega oddelka. Kljub temu so navidezno premeščanje in napredovanje uslužbenca predlagale, z njim soglašale in ga dovolile. Komisija je ugotovila, da so s tem javnemu uslužbencu omogočile pridobitev višjega naziva za delovno mesto in s tem višji plačilni razred, kar je glede na fiktivnost premestitve in napredovanja neupravičena korist.
Brez pogodbe o zaposlitvi?
V drugem primeru pa so uradne osebe s policistom sklenile pogodbo o zaposlitvi, s katero je bil imenovan v višji naziv in premeščen na višje delovno mesto na drugi policijski postaji, vendar na tem delovnem mestu dejansko ni delal. Dan pred sklenitvijo pogodbe mu je namreč predstojnik izdal odločbo o začasni napotitvi v tretjo organizacijsko enoto. V tej enoti je uslužbenec opravljal delo in po preteku šestmesečnega roka iz odločbe o začasni napotitvi z delom nadaljeval še naslednja dva meseca, čeprav za to ni imel ustrezne pogodbe o zaposlitvi.
Tudi v tem primeru je komisija ugotovila, da so uradne osebe, ki so predlagale, soglašale oziroma odločale o opisanem premeščanju in napredovanju, omogočile javnemu uslužbencu pridobitev višjega naziva za delovno mesto in s tem višji plačilni razred, kar je neupravičena korist.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.