Zdravniki in zobozdravniki zahtevajo višje plače. V zadnjih sedmih letih se jim plače, tako pravijo, niso skoraj nič spremenile, kljub temu, da povprečje plač v Sloveniji raste.
Zdravniki ljubljanskega Univerzitetnega klininčnega centra (UKC) so se zato zbrali na enournem informativnem sestanku. Na sestanku, ki se ga je udeležilo okoli 150 zdravnikov od 1.000, so ugotovili, da med slovenskimi zdravniki obstaja precejšnje nezadovoljstvo glede razmer, v katerih delajo, kot tudi glede vrednotenja njihovega dela. To je potrdil tudi enourni jutranji "zbor" zdravnic in zdravnikov v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Zdravniki, ki so se odzvali vabilu zdravniškega sindikata Fides, so povsem napolnili tamkajšnjo veliko predavalnico.
Nagovor predsednika sindikata Konrada Kuštrina, ki je okvirno podal stališča sindikata v pogajanjih o zdravniških plačah, kot tudi kasneje nekatere kolege, ki so spregovorili o slabih razmerah na posameznih oddelkih, pa so nagradili z aplavzom. Sestanek je informativne narave, je uvodoma pojasnil Kuštrin. Zbrane je spomnil na dosedanja prizadevanja za ustrezno vrednotenje njihovega dela v preteklosti, na nekatere neuresničene zaveze ter z njimi povezane zahteve, ki jih bodo zastopali v prihodnjih pogajanjih. Kot je pojasnil, so pogajanja o kolektivni pogodbi za javni sektor, ki vključuje določena orientacijska delovna mesta, zaključena. Na vrsti so kolektivna pogajanja o tarifnih delih panožnih, poklicnih kolektivnih pogodb, med njimi tudi za zdravniški poklic.
'Plače zdravnikov in zobozdravnikov stojijo'
Natančnih številk in izračunov, ki so jih pripravili za pogajanja, Kuštrin ni predstavil, ker jih, ''preden jih dobi vlada, ne morejo dati na razpolago javnosti''. Je pa poudaril, da mora država realizirati, kar je pred leti obljubila; razmerje do povprečne plače 1:3 oziroma, kot je kasneje pojasnil, vsaj dosego razmerja do povprečne plače, ki je veljalo leta 2000 (1:2,8). "Naše plače so v zadnjih letih stale," je poudaril in dodal, da pa je država po drugi strani postala bogatejša, povprečna plača pa se je povečala.
Kuštrin je prepričan, da njihove zahteve niso takšne, da jih država ne bi mogla uresničiti. Poudaril pa je, da bi tudi bolnikom "morali naliti čistega vina" ter da se jim s takšnim številom zdravnikov in BDP, kot ga imamo, ne more obljubljati vsega in zastonj. Vsega, kar se jim obljublja, ni mogoče uresničiti, nezadovoljstvo bolnikov pa nato občutijo prav zdravniki, pravi predsednik sindikata. Ob tem je poudaril, da mora zdravstveno politiko voditi ministrstvo za zdravje in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot je dejal, večina zdravnikov želi delati v javnih zdravstvenih zavodih, ki pa bi delovali malo drugače kot sedaj. Trditve, ki jih je slišati, da bodo dobri in pridni zdravniki šli med zasebnike, drugi pa bodo pač ostali v javnih zavodih, pa so po njegovih besedah žalitev za tri četrtine zdravnikov, ki delajo v javnih zavodih in tudi opravijo največji delež vseh zdravstvenih storitev.
Pogajanja prihodnji teden?
Kuštrin je sicer napovedal, da naj bi se pogajanja z ministrstvom za zdravje začela že prihodnji teden, na njih pa naj ne bi sodelovala sindikata zdravstva in socialnega varstva ter zdravstva in socialnega skrbstva. Omenjena sindikata sta bila sicer podpisnika njihove poklicne kolektivne pogodbe, vendar pa se Fides z njihovo udeležbo na pogajanjih ni strinjal, saj nista reprezentativna sindikata za zdravniški poklic.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.