Fides širi stavkovne zahteve, Glas ljudstva pripravlja svoj zakon

V Fidesu pravijo, da obljube o reformah ostajajo neizpolnjene, zakone na področju zdravstva pa da pišejo tisti, ki področja sploh ne razumejo. "Že osem mesecev z vladno pogajalsko ekipo tedensko sedimo za mizo in iščemo rešitve za alarmantno stanje v zdravstvu, a za enkrat kaže, da smo še daleč od dogovora," so sporočili ter dodali, da zaposleni odhajajo iz javnih zavodov.

Trdijo, da vlada še naprej zavrača izpolnjevanje obveznosti iz že sklenjenih dogovorov in tudi tistih, zapisanih v kolektivni pogodbi. "Tako ne zagotavlja spoštovanja standardov in normativov za delo zdravnic in zdravnikov," so dodali, prepričani pa so tudi, da so prikrajšani za temeljne pravice iz delovnega razmerja z vidika časovnih obremenitev pri delu.

Kot so povedali, s širitvijo stavkovnih zahtev v prvi vrsti naslavljajo ključne pogoje dela in zahtevajo izvrševanje 10. a člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike ter evropske direktive o delovnem času. Ob tem želijo tudi aktivno vlogo pri pripravi zakonodaje na zdravstvenem področju ter to, da vlada vključi predstavnike sindikata v pripravo vseh zakonov in podzakonskih aktov na področju zdravstva, ki kakorkoli vplivajo na položaj in delo zdravnikov ter zobozdravnikov.

"Nenazadnje pa zahtevamo, da vlada takoj sprejme ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred grožnjami ter verbalnim in fizičnim nasiljem s strani tretjih oseb," so zaključili. Prav danes sicer poročajo o novem primeru nasilja na zdravstvenega delavca. Pacient je postal agresiven, grozil je zdravnici in jo celo odrinil.

Širitev stavkovnih zahtev bodo sicer bolj podrobno razložili v četrtek ob 11.30.

Glas ljudstva zaradi nezadovoljstva z delom ministrstva pripravlja svoj zakon o zdravstveni dejavnosti

Predstavnik iniciative Jaša Jenull je medtem na novinarski konferenci vlado, ministrstvo in vse tri koalicijske stranke pozval k zdravstveni reformi. "V nasprotnem primeru bomo državljanke in državljani, združeni v iniciativo Glas ljudstva, sami ukrepali in poskrbeli, da bo končno prišlo do teh reform, ki jih potrebujemo," je dejal. Dodal je, da bo njihov zakon temeljil na javnih obljubah, pisnih zavezah in koalicijski pogodbi trenutne koalicije.

Zakon nameravajo vložiti v začetku septembra s podporo vsaj enega poslanca. "Prepričani smo, da vsaj enega lahko dobimo. Če ne moremo v celotnem državnem zboru dobiti vsaj enega podpisa poslanca, ki bi se podpisal pod zakon, ki temelji na njihovih lastnih koalicijskih obljubah, potem lahko ukinemo civilno družbo in nehamo hoditi na volitve," je še dejal.

"Kot zagovorniki javnega zdravstva smo bili izredno veseli, ko je sredi maja predsednik vlade napovedal jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva, predvsem pa otežitev, če ne celo prepoved dvojnih praks," je spomnila Katarina Rotar iz Slovenske filantropije.

Dodala je, da je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel konec maja napovedala, da bo novela zakona zagotovo pripravljena še pred poletjem, sprejeta pa do konca leta. Sredi avgusta pa novela še ni pripravljena. "Ne moremo se izogniti občutku, da je bil to samo del predvolilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ker se je vse dogajalo v mesecu pred volitvami, in je takoj po volitvah vsa dejavnost sumljivo potihnila," je še povedala Rotar.

Tudi Jenull je povedal, da lahko zaključijo, da so bile to prazne predvolilne obljube ali pa da imajo vlada in koalicijske stranke namen to uresničiti, a je problem v ministrstvu za zdravje, "kjer očitno ni dovolj motivacije, da se to premakne naprej".

'Štirikratni konflikt interesov'

Jenull ob tem svetovalcu ministrice za zdravje Dorjanu Marušiču očita, da je "v štirikratnem konfliktu interesov glede svojega delovanja". Po besedah Jenulla ima Marušič z ministrstvom sklenjeno pogodbo za svetovanje na področju inovativnih zdravstvenih praks in je namestnik predsednika strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pri predsedniku vlade. Hkrati pa je tudi član odbora za socialno-ekonomska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki da se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pogaja o cenah zdravstvenih storitev.

Hkrati pa je bil Marušič po besedah predstavnika Glasu ljudstva eden izmed ustanoviteljev podjetja AACI, ki se ukvarja z izdajanjem certifikatov zdravstvenim ustanovam, dela v zasebni kliniki MC Medicor in je lastnik zdravstvenega zavoda Celjenje.

"V zavodu Celjenje zaposluje pet zdravnikov, ki so po naših informacijah vsi zdravniki, ki so redno zaposleni v javnih ustanovah, hkrati pa v popoldanskem času delajo pri glavnem svetovalcu ministrice," je bil kritičen Jenull. Prepričan je, da zato ne morejo pričakovati, da bodo ljudje, ki bi jih sprejem novele zakona za ločitev javnega in zasebnega zdravstva stal "tisoče evrov", zastopali interese zavarovancev in zavarovank.

"Pričakujemo, da se bo Dorjan Marušič sam izločil iz odločanja o prihodnosti našega javnega zdravstvenega sistema. Lahko deluje kot lobist koncesionarjev, nimamo nič proti temu, ampak da je pa uradno plačan za svetovanje in da vpliva na odločitve ministrstva, se nam zdi pa popolnoma nelogično in nesprejemljivo," je še povedal Jenull.

Predstavnik iniciative Dušan Keber pa je dejal, da bi vlada morala imeti dovolj poguma, da bi sporočila zdravnikom, da jih ne namerava plačati z javnim denarjem, če bodo odšli v zasebno prakso, hkrati pa bi morala nagraditi zdravnike, ki delajo v javnem zdravstvu.

Na ministrstvu za zdravje navedbe iniciative zavračajo. V odzivu za STA so zapisali, da se je koalicija že pred parlamentarnimi volitvami zavezala, da bo razmejila javno in zasebno zdravstvo s ciljem zagotavljanja dostopnosti, zdaj pa da to uresničujejo z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti.

"Ministrstvo za zdravje pripravlja člene zakona, s katerim bomo ustrezno uredili prehajanje zdravstvenih delavcev iz javne v zasebno sfero. Ukrepi, ki jih predvideva sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, bodo prispevali k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži. Kot večkrat povedano, je sprejetje novele zakona predvideno do konca letošnjega leta," so še zapisali.