Fides od vlade zahteva izpolnitev zavez in ne izključuje možnosti nove stavke

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je na današnji letni konferenci ugotavljal, da vse zaveze iz stavkovnega sporazuma še vedno niso uresničene. Glavnemu odboru je zato podelil mandat, da lahko kadarkoli znova sproži stavko. Časovnih rokov, kdaj bi se to lahko zgodilo, pa niso določili, je pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Kot je povedal, je v četrtek pisal predsedniku vlade Miru Cerarju in ga prosil, naj opravi svoje delo tako, kot se je obvezal v dveh sporazumih, da ne bo prišlo do zaostritev. Glavni odbor pa bo po Kuštrinovih besedah spremljal tudi, kaj se dogaja v pogajanjih vlade z drugimi sindikati v javnem sektorju. "Zelo nas zanima, kateri so poklici, ki so z zdravniki primerljivi in na osnovi katerih parametrov jih bodo z nami primerjali," je pojasnil.

Kuštrin je spomnil, da so lani novembra na izredni konferenci sprejeli odločitev o prekinitvi stavke, ker so hoteli vladi pustiti čas, da izpolni dane zaveze. Vendar pa vlada tega večinoma ni naredila.

Še vedno ni uresničena odprava 57. plačnega razreda kot plačnega stropa za zdravnike, prav tako ne zaveza o drugačni ureditvi napredovanj pri tistih z daljšo specializacijo, je spomnil Kuštrin.

Še ena od neizpolnjenih zavez je pri predvideni implementaciji standardov in normativov za zdravniško delo. Po Kuštrinovih besedah so pristali na postopno uveljavitev standardov in normativov, ker ne želijo prizadeti bolnikov, a so postavili dva pogoja: da management pripravi terminski plan, kako priti do tega, da bodo standardi in normativi lahko uveljavljeni, ter da so zdravniki, ki delajo več, kot predvidevajo standardi in normativi, ustrezno nagrajeni.

"Tu je management pokazal popolno nekompetentnost na vseh ravneh, na primarnem, sekundarnem in terciarnem," je opozoril Kuštrin. Neuspešni so po njegovih besedah tudi pri variabilnem nagrajevanju. Kot je pojasnil Kuštrin, je bilo na sekundarni in terciarni ravni nagrajenih le devet odstotkov zdravnikov, na primarni pa 24 odstotkov. Projekt se, kot je dodal, verjetno ne bo nadaljeval, kar bi pomenilo neposredno kršitev kolektivne pogodbe. Kuštrin sicer enega od glavnih krivcev za neuspešnost v tem delu vidi tudi v združenju zdravstvenih zavodov.

Ministrica verjame, da se Fides odločil razumno in da stavke ne bo

Današnje letne konference Fidesa se je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki pa jo je zapustila, preden so odločali o sklepih. Ob odhodu je ministrica dejala, da verjame, da se bodo odločili razumno in da stavke ne bo.

Kot je ugotavljala, so bile z izjemo odprave 57. razreda kot plačnega stropa za zdravnike vse stavkovne zahteve v glavnem realizirane. Med drugim je ministrica menila, da program variabilnega nagrajevanja poteka normalno. Je pa res, da je bilo zaradi nevključitve obeh Univerzitetnih kliničnih centrov (UKC), v Ljubljani in Mariboru, kot Onkološkega inštituta in še nekaterih regijskih bolnišnic, na bolnišnični ravni variabilnega nagrajevanja deležnih le devet odstotkov zdravnikov.

Zato so v dvostranskih pogovorih z vodstvom že dosegli dogovor vsaj za UKC Ljubljana - verjame pa, da bo tako tudi pri ostalih zavodih -, da se bodo vključili z drugo polovico leta, je pojasnila in dodala, da bodo v nadaljevanju analizirali prednosti in slabosti sistema. Ministrica pa je mnenja, da bodo prav za variabilno nagrajevanje na bolnišnični ravni potrebne nekatere spremembe.

Po njenih besedah je treba tudi pospešiti in od vseh vodstev javnih zavodov zahtevati, da na osnovi modre knjige pripravijo standarde za posamezne specialnosti, ugotovijo pomanjkanje števila zdravnikov po posameznih specialnostih ter naredijo terminski načrt, kdaj in v kolikšnem času bodo pridobili nove zdravnike, da bi bili lahko obstoječi razbremenjeni.

"Moramo vedeti, da je to kar zahtevna naloga, ker vseh standardov ni v modri knjigi," je pojasnila in dodal, da bo v sklopu priprav sanacijskih programov od sanacijskih uprav zahtevala, da to naredijo čim prej.

Kuštrin je sicer na novinarsko vprašanje komentiral tudi očitke, da so si zdravniki izborili privilegiran položaj. Sprašuje, kdo je v privilegiranem položaju: "zdravnik, ki mora delati najmanj 40 plus osem ur, da dobil svojo plačo, ali je mogoče privilegiran položaj visokošolskega učitelja, ki dela tri do devet ur na teden, da dobi svojo plačo".

Pri tem je opozoril, da je enotni plačni sistem prvi načel šolski sindikat Sviz, o čemer pa se ni ne pisalo ne govorilo. Še pred njimi sta se izpogajala tudi oba policijska sindikata, katerima je izrazil podporo.