"Na spletni strani ministrstva za zdravje objavljena trditev, da mora biti izdajanje bolniških listov in dostopnost na daljavo med stavko zagotovljeno, nima nobene pravne podlage," sporoča Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides.
Kot pojasnjujejo pravniki sindikata Fides, gre v tem primeru za stališče, ki je neutemeljeno in pravno napačno. Takšno podajanje mnenja tudi presega pristojnosti ministrstva in je nedopustno, saj vlada s tem posega v ustavno pravico zdravnikov do stavke, so prepričani.
Poudarili so, da je zdravnik v času stavke dolžan zagotavljati le zdravstvene storitve otrokom do 18. leta starosti ter starejšim od 65 let, obravnavanje nosečnic in obvladovanje nalezljivih bolezni ter tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt.
"Zakon jasno določa minimalno zdravstveno obveznost zgolj za naštete primere in le v primerih, ki izpolnjujejo navedene pogoje, je treba zagotoviti tudi izdajanje zdravniških potrdil in spričeval," so odločeni v Fidesu, kjer dodajajo, da ta obveznost nikakor ne obstaja za primere, ki sodijo izven obsega storitev, uvrščenih v minimum delovnega procesa, torej tudi ne za kakršne koli aktivnosti, ki bi bile potrebne za ohranjanje socialne varnosti državljanov.
"Odgovornost za ta del nosi izključno vlada s svojimi ravnanji in nespoštovanji doseženih sporazumov," so sklenili.
Ministrstvo: Bolniški listi in dostopnost na daljavo morajo biti zagotovljeni
Fides je že v petek dvignil precej prahu, ko je sporočil, da vzdrževanje poti naročanja ter izdaja zdravniških potrdil in zdravniških spričeval, na primer bolniških listov, ni obveznost zdravnikov v času stavke, razen v že znanih in objavljenih izjemah. "Predlagamo, da bolniki, ki v času zdravniške stavke ne pridobijo potrebne dokumentacije, zahtevajo od ministrstva za zdravje potrdilo, da dokumentov zaradi stavke ne morejo pridobiti," so navedli v sindikatu.
Z ministrstva za zdravje so nato sporočili, da je nujno, da zdravniki še naprej zagotavljajo zdravstvene storitve, ki so ključne tudi za socialno varnost zavarovancev. Pravici do izdaje bolniških listov in dostopnosti na daljavo morata biti med stavko zagotovljeni, so sporočili. Javnim zdravstvenim zavodom so že prejšnji teden poslali dopis, v katerih jih opozarjajo, da imajo osebni zdravniki "ekskluzivno" dolžnost in hkrati možnost, da za paciente urejajo bolniške staleže.
A kot kaže, bo Fides vztrajal pri svojem. Nastradali pa bodo ponovno bolniki – marsikdo se je znašel v stiski, saj bi moral odpreti bolniški stalež, ob praznem zvenenju telefona in neodgovorjenih elektronskih sporočilih pa ne ve več, na koga naj se obrne.
Prijave že prejemajo tudi nekateri zastopniki pacientovih pravic, tudi Zveza organizacij pacientov, ki zahteva javno objavo navodil stavkajočim zdravnikom. Zveza navaja še, da jo pacienti obveščajo, da jim nekateri zdravniki v času stavke ponujajo in tudi izvajajo posege izven zdravstvene ustanove ob neposrednem plačilu, hudo bolni pa dobivajo samo priporočila, naj vzamejo Lekadol.
Kaj pomeni preklic soglasij?
Kot je sporočil Fides, zdravniki tudi preklicujejo soglasja. Kaj to pomeni? "Da zdravniki ne bodo delali več, kot je določeno v evropski direktivi. Le-ta ne dovoljuje več kot osemurnega dnevnega delovnika in delo omejuje na največ 40 ur tedensko in na največ 16 ur neprekinjenega dela," so zapisali.
Dodajajo, da z umikom soglasja starejšim od 55 let ter staršem, ki negujejo otroke do tretjega leta, ni treba opravljati nočnega dela. Hkrati se jim ne sme več nalagati nadur in prerazporejati delovnega časa.
Izvrševanje delovnika po EU direktivi zahteva vzpostavitev boljših, konkurenčnih delovnih pogojev z manj obremenitvami in več prostega časa za družino, kar je predvsem za mlade zdravnike pomemben dejavnik, še pravijo.
"Glede na to, da se vse manj zdravnikov odloča za delo v javnem zdravstvu, priliv zdravnikov iz bivše skupne države pa se ustavlja (plače so se v teh državah zvišale, zato zanje zaposlitev v Sloveniji ni več zanimiva), bi boljši pogoji znali rešiti ta negativni trend," menijo in kot dober primer prakse navajajo Avstrijo, kjer se zaradi višjih plač in boljših pogojev tuji zdravniki vse raje zaposlujejo.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.