Fides brez pripomb na zvišanje plač zdravnikov, v šolstvu ogorčeni

Prvi krog pogajanj vlade s sindikati javnega sektorja po poklicnih skupinah ni prinesel napredka, so sporočili zaposleni v zdravstvu, socialnem varstvu in državni upravi. Vladni pogajalci so zavrnili vse njihove predloge.

Čeprav je ministrica Sanja Ajanović Hovnik napovedala, da bo s predstavniki poklicnih skupin sedla za pogajalsko mizo, so sindikati dopoldne čakali zaman. Kot pravi predstavnik zaposlenih v državni upravi, tudi sicer posebnega napredka niso dosegli, je za oddajo 24UR poročala Špela Bezjak.

"Policisti, pravosodni policisti, vojaki, tudi gasilci, ki sicer niso pooblaščene uradne osebe, ampak vsi ti poklici morajo za izvršitev svojih nalog dati svoje življenje. Kar pomeni, da je življenje nekje vredno med 800 in 900 evri na mesec," je jasen Frančišek Verk.

Danes nimamo česa praznovati, sporoča Sindikat zdravstva in socialnega varstva. Prepričani so, da je njihov položaj še slabši od drugih javnih uslužbencev. To so pogajanja s figo v žepu, medtem sporoča sindikat Glosa, ki je za pogajalsko mizo sedel komaj popoldne. 

V zdravniškem sindikatu pripomb nimajo

Predsednik Fidesa Damjan Polh je danes dejal, da v Fidesu na predlog nimajo pripomb in menijo, da se z njim popravljajo krivice, ki so bile storjene z decembra lani podpisanim sporazumom.

Z njim so bili višjih dvigov plač deležni predvsem mlajši zdravniki, saj je večini izmed njih prinesel štiri plačne razrede, še enega pa so dobili v okviru aprilskega dviga plač kot večina drugih v javnem sektorju. Tokratni vladni predlog zanje predvideva dvig za en plačni razred. Izkušenejši zdravniki specialisti, ki so bili doslej večinoma deležni skupno dveh dodatnih plačnih razredov, pa bi tokrat dobili še štiri.

Kritični do jemanja dni dopusta

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujović pa opozarja, da so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu v primerjavi z zdravniki postavljeni v manj ugoden položaj. Skupaj, ob upoštevanju dosedanjih in predvidenih dvigov, bi namreč pridobili en plačni razred ali dva manj kot zdravniki, je pojasnila.

Sicer pa tako pri zdravnikih kot pri drugih v zdravstvu opozarjajo, da je v pogajanjih še vrsta odprtih vprašanj, med drugim so kritični do predloga glede dopustov. "Če želimo takoj zapreti vse javne zavode s področja zdravstva in socialnega varstva, lahko ta predlog tudi sprejmemo, tako nezaslišan je," je ocenila Ilešić Čujović.

Kritična je bila zlasti do tega, da se dneve dopusta jemlje tistim, ki delajo z bolniki z najtežjimi vrstami psihičnih motenj, in še posebej najstarejšim zaposlenim. Tem bi s predlogom vzeli tudi 15 in več dni dopusta na letni ravni, je navedla. Če vlada meni, da bo s tem prihranila, je resnica ravno obratna, je dodala. Tako drastičnemu zmanjšanju dopustov bi namreč po njenih besedah sledile bolniške odsotnosti in tudi odpovedi delovnih razmerij.

Polh je poudaril, da glede dopustov v njihovem sindikatu pričakujejo dialog in da so kriteriji, po katerem se letni popust določa, jasni. Sicer pa je ocenil, da so t. i. stebrna pogajanja, torej pogajanja za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, "zašla v slepo ulico" in da so se njihova pričakovanja o upoštevanju specifik v zdravstvu in sociali razblinila. "Vsi bi se radi primerjali, vsi bi radi gledali v sosedov krožnik," je dodal.

Čakajoč na predlog glede direktorjev

Oba dvomita, da bi se lahko dogovorili do 15. oktobra, kar je želja vlade. "Če v enem letu nismo naredili nič, se bojim, da tudi sedaj v dobrih treh tednih ne bo storjeno dovolj, da bi bili vsi zadovoljni," je ocenil Polh.

Sicer pa je vlada na današnjih pogajanjih za dejavnost zdravstva in socialnega varstva sindikatom prvič predstavila delovni predlog za uvrstitev plač direktorjev na plačno lestvico. Po besedah Ilešič Čujovićeve predlog še ni medresorsko usklajen, ko bo, pa jim ga bo vladna stran glede na današnjo napoved tudi posredovala.  Predlog, ki ga je vladna stran sindikatom predstavila na pogajanjih pred tednom dni, je težak približno 847 milijonov evrov, vanj pa niso vključene plače funkcionarjev in direktorjev.

Do vladnega predloga izrazito kritični v šolstvu

Predlog za odpravo plačnih nesorazmerij in hkratni prehod na novo plačno lestvico, ki ga je vladna stran predstavila prejšnji teden na krovnih pogajanjih, zdaj pretresajo na t. i. stebrnih pogajanjih, torej ločeno po dejavnostih. Zjutraj so bila pred zdravstvom na vrsti tudi pogajanja za uslužbence v državnih organih, popoldne pa še za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in kulturo.

Do vladnega predloga odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe na novo plačno lestvico so izrazito kritični v visokošolskem sindikatu in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Gre za napad na kakovost javnega šolstva, če bo vlada vztrajala pri predlogu, dogovor ne bo mogoč, pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Predlog je nekonsistenten in izrazito krivičen do tistih z najvišjo stopnjo izobrazbe, je poudaril predsednik Visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič. Je pa vladna stran po njegovih besedah predlagala dodaten dvig zdravniških plač in s tem povzročila nove anomalije, nove krivice.

Tudi Štrukelj ocenjuje, da bi predlog plačne razlike le še poglobil. Kot je dejal, sploh ne gre več za odpravo plačnih nesorazmerij, ampak se je vlada - ker ji verjetno zmanjkuje časa in ni kos zahtevni nalogi - raje odločila "za bistveno enostavnejši dvig plač po pasovih", da se torej plače v določenem delu plačne lestvice dvignejo vsem enako.

Ob tem Štrukelj opozarja, da znotraj enakih stopenj izobrazbe obstajajo nesprejemljive razlike, ki jih je priznala tudi vlada, kot recimo pri vrednotenju pedagoškega dela. S tem, ko bi vsi dobili enako, pa bi povzročili prenos teh problemov v nov plačni sistem, ki bo tako enako nestabilen, kot je obstoječi.

"Razen v izhodiščnem plačnem razredu učitelja začetnika, ki smo ga priborili s stavko in s stavkovnim sporazumom, vlada na nek način položaj vseh ostalih, ki nosijo izobraževalni sistem - mentorjev, svetovalcev, svetnikov - poslabšuje v odnosu do drugih v javnem sektorju," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da bi zaposleni, ki so v vzgoji in šolstvu dosegli najvišje nazive, dobili manj kot drugi, na primer uradniki, ki bi pridobili tri plačne razrede.

Kot ocenjuje Štrukelj, se na tak način "uničuje koncept javnega izobraževanja, ki počiva na spodbujanju učiteljstva, da strokovno raste, se izpopolnjuje, da širi svoja znanja prek strokovnih nazivov". Po njegovih besedah so namreč ti nazivi sedaj popolnoma razvrednoteni. Zelo podobno je po njegovih besedah tudi na področju kulture in tudi raziskovalno delo je, zlasti ko gre za srednji kader, "žaljivo slabo plačano".

Oba sindikata sta kritična tudi do vladnega predloga oziroma predvidenega krčenja dopustov v nekaterih segmentih.