Dve leti trajajoča epidemija covida-19 je nastavila ogledalo in prikazala pravo podobo našega zdravstva. To bo po koncu epidemije, če ne bo potrebnih takojšnjih korenitih sprememb in ob vse daljših čakalnih dobah vse manj javno, so prepričani v FIDES-u, kjer dodajajo, da si pred tem ni več mogoče zatiskati oči.
Zahteve in potrebe slovenskega javnega zdravstva rastejo hitreje od razpoložljivega števila zdravnikov. Ob siceršnjem pomanjkanju zdravnikov je potrebno narediti vse, da v sistemu ne le obdržimo, temveč dolgoročno privabimo nujno potrebne kadre. Da se približamo evropskemu povprečju, potrebujemo najmanj 1000 dodatnih zdravnikov, ocenjujejo v FIDES-u.
Ob tem so postregli s podatkom, da ima Avstrija 5,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa le 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, s čimer za 15 odstotkov zaostaja za povprečjem EU, ki znaša 3,9. Opozarjajo, da so javni zdravstveni zavodi postali nekonkurenčni zasebnim izvajalcem in ponudbam držav iz bližnje soseščine, kamor odhajajo tudi najbolj goreči zagovorniki javnega zdravstva.
"Za nastalo situacijo nismo odgovorni zdravniki, temveč politika, ki ni zagrizla v kislo jabolko potrebnih reformnih ukrepov in državljankam in državljanom nalila čistega vina glede prihodnosti javnega zdravstvenega sistema. Žal pa smo prav zdravniki vsa leta strelovod nezadovoljstva, ki se stopnjuje in prehaja že do izbruhov sovražnosti," so opozorili.
Kot so še navedli, se zavedajo, da so za učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem potrebne celovita zdravstvena reforma in radikalne strukturne spremembe na segmentih financiranja, organizacije in upravljanja.
"To je velik kratkoročni in srednjeročni izziv, pri katerem smo zdravniki kot partnerji pripravljeni tvorno sodelovati," so zapisali ob izredni letni konferenci FIDES-a, ki zahteva takojšnjo uresničitev desetega protikoronskega zakona in dokončanje novega sistemskega zakona o plačah v zdravstvu.
To je po navedbah FIDES-a prvi od potrebnih korakov, če želimo v sistemu obdržati vrhunske strokovnjake in mlade zdravnike. "Trenutni plačni sistem tega ne omogoča in postopoma razgrajuje javno zdravstvo," so še opozorili pri FIDES-u, ki se zavzema za ohranitev dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema.
Z novim zakonom za blažitev posledic covida-19 je DZ zvišal zgornjo mejo uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Ti bodo ob uveljavitvi zakona do konca leta 2022 lahko uvrščeni do 63. plačnega razreda, kar je šest več kot zdaj. V delu opozicije so zato opozorili, da določba pomeni zvišanje plač zgolj za že sedaj najbolje plačane zdravnike, ob čemer spregledani ostajajo mladi zdravniki in drugi zdravstveni delavci. V nekaterih sindikalnih centralah sicer napovedujejo vložitev zahteve za ustavno presojo dela zakona, ki zvišuje plače zdravnikom.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.