Potem ko so se še ena torkova pogajanja končala z nezadovoljstvom zdravnikov, so iz sindikata Fides v večernih urah poslali sporočilo: če do prihodnjega torka dogovor z vladno stranjo ne bo dosežen, bomo zaostrili sindikalne aktivnosti.
Naslednji dan, v sredo, sta se na grožnje s stavko odzvala zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in premier Robert Golob."Fidesu smo dali jasno vedeti, kje so naše finančne omejitve glede na to, kaj nas čaka v letu 2023, in tega ne bomo spreminjali," je dejal Bešič Loredan. "Mislite, da bom zdaj ministra negiral, seveda ne bom. Minister ima moje popolno zaupanje glede tega, ne samo on, tudi ministrica za javno upravo. Verjamem pa, da nikomur ni v interesu, da bi situacijo poslabšal samo zaradi partikularnih interesov, in da bo na koncu zmagal razum in da se bo dogovor tudi našel," je dodal Golob.
A še istega večera naj bi, po besedah Fidesa, minister Bešič Loredan poklical vodjo pogajalske skupine sindikata. V pogovoru naj bi mu, kot so zapisali v Fidesu, dejal, da mora jutri podpisati predlog vlade, ker da je to navodilo predsednika vlade, v nasprotnem, da je premier ukazal proti zdravnikom in Fidesu totalno vojno, da imajo proti zdravnikom pripravljene podatke, tudi o zaslužkih, in da bo cilj osamiti in izčrpati zdravnike. Fides je zato zdravstvenega ministra prijavil na vlado zaradi domnevne kršitve etičnega kodeksa funkcionarjev vlade.
"Dokler se z ministrom ne pogovorim, ne bi komentiral, ker je vse skupaj zame samo zgodba. Verjamem, da je to stvar pogajalskih taktik, ampak ne, ker nisem vpleten v pogajanja in tudi ne v to komunikacijo, ne bi komentiral," je odgovoril Golob.
Ali sta se minister in premier o tem pogovorila, nam iz kabineta predsednika vlade niso odgovorili, minister Bešič Loredan pa naj bi več povedal na jutrišnji novinarski konferenci po pogajanjih s predstavniki zdravnikov. Tudi Fides čaka na odziv vlade, potem pa, pravijo, da so možnosti odprte, morda tudi za prijavo na KPK.
"V komisiji pregledujemo te neetične vplive v okviru kršitev integritete, vedno pa pregledamo vso razpoložljivo dokumentacijo in vse podatke, ki so nam na voljo. Je pa treba tukaj ločevati med dvema stvarema, in sicer na eni strani so morda neka dejanja, ki so v okviru delovnih nalog, na drugi strani pa so ta dejanja, ki so absolutno prepovedana," je dejala Iva Gruden iz Komisije za preprečevanje korupcije.
Edini primer neetičnega vplivanja, pravijo na KPK, ki so ga izpeljali do konca in ugotovili kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je bilo posredovanje nekdanjega generalnega sekretarja stranke LMŠ Braneta Kralja glede imenovanja Igorja Šoltesa pri prvi nadzornici Uradnega lista.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.