Zdravnikom in zaposlenim v zdravstveni negi je dokončno prekipelo. Ker se za višje plače z vlado pogajajo že od leta 2002, do danes pa se ni zgodilo še nič, so se odločili, da bodo uveljavili svojo pravico in bolnikom na dan posvečali eno uro manj svojega časa. To so že storili zdravniki iz ljubljanskega kliničnega centra in šempetrske bolnišnice, jutri se jim bodo pridružili kolegi iz izolske bolnišnicem, prihodnji teden pa še tisti iz drugih bolnišnic in zdravstvenih domov.
S tem želijo, kot so zapisali, vladi jasno pokazati, da so zaradi predolgo trajajočih in zaenkrat neuspešnih pogajanj vedno bolj nezadovoljni. S protestom ne želijo zmanjševati dostopnosti in kakovosti v zdravstvu, dodajajo. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) ter Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) upajo, da bo vlada to akcijo razumela in se ustrezno ter čim prej odzvala, sicer bodo pritisk še stopnjevali.
Bolniki zaenkrat posledic bele stavke ne občutijo, so sporočili z ljubljanskega kliničnega centra. "Zaenkrat ni nobenih sprememb, da bi zdravniki kasneje hodili v ambulante ali kaj podobnega," je povedala tiskovna predstavnica KC Polona Lečnik Wallas. Vendar pa so zdravniki izračunali, da bi z belo stavko, če bi jo izvajali v vseh bolnišnicah, vsak dan izgubili kar 2400 ur zdravniškega dela. Prav zato se za kaj takega niso odločili, pravi oredsednik Fidesa Konrad Kuštrin. "Ni naš namen ogroziti funkcioniranje zdravstvenega sistema, ker bi s tem prizadeli bolnike," je zatrdil.
Poslanka Barbara Žgajner Tavš je prepričana, da je le vprašanje časa, kdaj bo stavka prizadela bolnike. Ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič poziva, naj v pogajanjih za tarifni del kolektivne pogodbe stopi zdravnikom in zobozdravnikom naproti. Kot je zapisala v pisni poslanski pobudi ministrici, "tihi upor" zdravnikov vodi v ponovno daljšanje čakalnih vrst in kršenje pravic bolnikov, tudi na podlagi zakona o pacientovih pravicah. "Dejstvo je, da gredo takšne akcije predvsem v škodo bolnikov," je prepričana.
Prevelike zahteve?
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna je dejal, da so pričakovanja zdravnikov glede plač visoka in da jih je treba uskladiti z možnostmi države. "Materija je zelo zahtevna," je opozoril in dodal, da predlog zdravnikov pomeni precejšen dvig plač. "Vlada pa mora na drugi strani varovati javni interes in javni denar," je poudaril. Po sekretarjevih besedah bo za dosego kompromisa potrebno potrpljenje. "Tudi tu ne vidim razlogov za nejevoljo, saj menim, da gredo stvari v pravo smer," je še zatrdil. Obenem je poudaril, da kolektivna pogodba z zdravniki ne govori o individualni pripravi na delo, ampak le o pripravi na delo.
Žiberna je prepričan, da so s sindikatom zaposlenih v zdravstveni negi dosegli zadovoljiv kompromis. Prav tako ne vidi razloga, da bi dogovorjenemu nasprotovala vlada. Glede pogajanj s sindikatom Fides je Žiberna povedal, da ta pogajanja ne potekajo tako hitro, kot si želijo zdravniki.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.