Ruplovo kandidaturo je podprlo 42 poslank in poslancev, pet pa jih je bilo proti. Veliko poslancev kot kaže ni glasovalo, saj je bilo pred glasovanjem prevzetih skupaj 84 glasovnic. Rupel bi za izvolitev potreboval 46 glasov.
Poslanke in poslanci so z večino glasov na tajnem glasovanju izvolili Ferija Horvata za novega predsednika državnega zbora. Feri Horvat (ZLSD) je tako s 74 glasovi za in 8 proti postal peti predsednik državnega zbora in je tako nasledil Hermana Rigelnika, Jožefa Školča, Janeza Podobnika in Boruta Pahorja. Po izvolitvi je Horvat poudaril, da ga visoko zaupanje, ki so mu ga namenili poslanski kolegi, še dodatno zavezuje, da do jesenskih volitev po vseh svojih močeh in ob sodelovanju poslank in poslancev stori vse, da bo upravičil zaupanje v dobro državljank in državljanov.
Dimitrij Rupel ima teoretične možnosti za izvolitev
Podporo so mu javno zagotovili v SDS, NSi, SLS, ZLSD, SMS, kar teoretično pomeni 48 glasov podpore, potrebuje pa jih 46. Glasovanje po vesti so napovedali tudi v DeSUSu, medtem ko Ruplovi kandidaturi odkrito nasprotujejo v SNS in LDS. Poslanci slednjih dveh strank ne bodo dvignili glasovalnih lističev, kar pomeni, da bodo morebitno Ruplovo izvolitev prepustili opoziciji in strankam, ki so napovedale podporo.
"Jaz mislim, da bi se nam smejale krave, če bi glasovali za dr. Rupla," je povedal Tone Partljič iz LDS
Prvak SDSa Janez Janša pa je pojasnil, da je največja vladna stranka zaradi maščevalnosti, zaradi tega, ker ne more preko starih razmer, pripravljena kršiti pravila igre in kadar to počne tisti, ki ima v rokah oblast, je lahko državljane strah.
Na te očitke je premier Rop povedal, da nihče ne more poslance prisiliti v kakršno koli glasovanje. "Glasovali bodo ali bi izključno po svoji vesti, nedvomno pa je, da je naše stališče, da mi ne nasprotujemo, da bi največja opozicijska stranka predlagala svojega kandidata za podpredsednika parlamenta. Seveda pa menimo, da mora biti izpolnjen nek minimalni kriterij, da je to človek, ki je izvoljen na listi največje opozicijske stranke."
Rop še zadnjič v tem mandatu odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev
S poslanskimi vprašanji je začel Bogomir Vnučec iz stranke mladih, katere predvsem skrbi selitev letalske flote z Brnika na letališče Cerklje ob Krki. "Menim, da bo obrambna moč slovenske vojske bistveno oslabljena, saj je pet kilometrska razdalja do državne meje dosegljiva z najenostavnejšimi orožji," je povedal Vnučec. Glede na to, da bo Hrvaška slej ko prej postala članica Nata, so take skrbi odveč, meni predsednik vlade, poleg tega bodo stalne enote za obrambo ostale na Brniku. " V Cerkljah ob Krki naj bi nastala letalska šola in transportna enota pa naj bi tam ostala," je razložil premier Rop.
Nacionalna stranka pa je omenila ponovno širitev hrvaškega školjčišča sredi prejšnjega tedna. "Zavedati se je treba, da ne gre za kakšno akcijo kakšnih ribičev," je začel Zmago Jelinčič in nadaljeval "da gre s strani hrvaške vlade za koordinirano izvedeno oziroma vodeno akcijo." Slovensko ljudsko stranko skrbi korupcija, vendar jih je predsednik vlade poskušal pomiriti s podatkom, da sodi Slovenija po mednarodnih podatkih v zgornjo tretjino držav, kjer je najmanj korupcije. Koalicijsko partnerico združeno listo pa skrbi, kdaj bo, če bo sploh kdaj prišlo do izravnalnih shem, ki naj bi uredile zdravstveno zavarovanje. Kot je dejal premier, se bo ravno na to temo ta teden sestal strateški svet vlade za zdravstveno reformo.
DZ o javni rabi slovenščine
Poslanci so dopoldne razpravljali tudi o predlogu zakona o javni rabi slovenskega jezika. Največ polemik je sprožilo vprašanje, kaj se bo zgodilo s tujimi imeni slovenskih podjetij, kot so npr. Mercator, Petrol, Medex in drugi. Podjetja imen ne bodo spreminjala, ne glede na to, ali bo zakon sprejet ali ne. Oziroma drugače, podjetja, ki že obstajajo, svojih imen ne bodo spreminjala, kar pa ne velja za novoustanovljene firme.
"To poenostavljeno pomeni, da se že registriranim imenom omogoči, da se vpišejo v sodni register brez plačila takse, sicer se pa imena ne spreminjajo za nazaj," je pojasnil Blaž Kaučič iz LDS.
V razpravi državnega zbora (DZ) se je zapletlo pri 9. členu, ki pravi, da imajo državni organi in organi lokalnih samoupravnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja in druge osebe javnega prava ter politične stranke, ime v slovenskem jeziku. Razprava je bila namenjena tudi uporabi slovenskega jezika v visokem šolstvu. Po predlogu zakona lahko tisti študenti, katerih materni jezik je npr. hrvaški ali pa katerikoli drug, diplomsko nalogo oddajo v svojem maternem jeziku, povzetek naloge pa morajo prevesti tudi v slovenščino. Učno gradivo na fakultetah mora biti študentom dostopno v slovenskem jeziku, tudi če jim predava tuji profesor, kar študentom pravzaprav olajša delo. Poslanci bodo o zakonu glasovali pozno zvečer.
