Po covidu porast duševnih stisk. 'Vsakršna oblika nasilja je nesprejemljiva'

Minister za izobraževanje Darjo Felda je uvodoma izrazil sožalje svojcem žrtev strelskega napada na beograjski šoli. Kot je povedal, je v luči dogajanja v Srbiji v okolici slovenskih šol začasno povečana policijska navzočnost. Predstavniki Policije se v teh dneh tudi sestajajo z ravnatelji na temo zgodnjega odkrivanja tveganj za nasilje. Felda je poudaril, da ima ministrstvo ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, naloga vseh deležnikov v izobraževanju pa je, da zagotovijo varno in spodbudno okolje za vse učence in zaposlene. 

Po besedah ministra ni šole v Sloveniji, ki ne bi naslavljala preventive in zgodnje zaznave nasilja. V ta namen imamo predpisan in po njegovem mnenju dobro delujoč protokol z nasveti, kako ravnati v tovrstnih situacijah. A kot je priznal, navodila pogosto niso dovolj, ključen je namreč človeški faktor. 

Povedal je, da v zadnjem času zaznavajo porast duševnih stisk, te pa se včasih kažejo tudi v obliki nasilnih dejanj. Po epidemiji so v šolah povečali prisotnost svetovalnih delavcev, kar se je po oceni ministra izkazalo za pozitiven ukrep, s katerim bodo nadaljevali tudi jeseni. 

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je dejal, da smo se znašli v t. i. postcovidnem času, v katerem obstaja veliko tveganj za duševno zdravje. Mladi se v tem času soočajo s številnimi pritiski in izzivi, kar vpliva na njihovo počutje. Nujno je, da jim v primeru stiske zagotovimo podporo, je dejal minister. Potrebujemo pozitivno psihologijo, je dodal.

Ob tem je poudaril, da je kakršno koli nasilje, tako fizično kot verbalno, nesprejemljivo. "Žal je tega tudi v najvišjem političnem vrhu preveč. Kdor koli razpihuje kakršno koli sovražnost, še posebej, če to ostane nekaznovano, da je dovoljeno popolnoma vse, je slab zgled za mlade." Dodal je tudi, da smo v novi, postcovidni realnosti izgubili stik med generacijami, soočamo se z novim družbenim izzivom – medgeneracijskim prepadom. 

Med ukrepi ministrstva je izpostavil razpisanih 70 dodatnih specializacij klinične psihologije, v pripravi so tudi novi zakoni o duševnem zdravju, o psihoterapevtski dejavnosti in o psihološki dejavnosti.

Minister za delo Luka Mesec je dejal, da moramo zaradi dogodkov v Srbiji postati pozorni tudi v Sloveniji, a se ne smemo odzvati "paranoično in iskati potencialnih grešnih kozlov". Vse politike je pozval, naj vodijo spoštljivo komunikacijo, saj se "sovraštvo pogosto usipa z vrha". 

Medvrstniško nasilje v šolah in duševno zdravje sta zelo pogosto povezana z razmerami v družinah ali s socialnimi stiskami, je ocenil Mesec. Na ministrstvu zato po njegovih besedah delajo vse, da bi socialno situacijo v Sloveniji čim bolj blažili. Ob tem je izpostavil delo ministrstva na področju družinske politike, med drugim je spomnil na preventivne programe, kot so družinski centri, in kurativne programe, ko se nasilje že zgodi. Naštel je nekaj virov pomoči, med njimi so SOS telefon, svetovalnice za žrtve nasilja in socialno-varstveni programi.

Napovedal je administrativno razbremenitev centrov za socialno delo, da bodo socialni delavci lahko bolj prisotni na terenu. "Naloga centrov za socialno delo ni samo pomagati tistim ljudem, ki se obrnejo nanje, ampak tudi prepoznavati vzorce nasilja v skupnostih in pomagati ljudem na terenu," je poudaril. Kot je dejal, je bistveno lažje kot blažiti posledice nasilja, prepoznavati in preprečevati vzorce, ki v nasilno vedenje vodijo.

Bešič Loredan se je odzval tudi na predlog dijaške organizacije, ki je predlagala, da bi anketo o duševnem zdravju vključili v sistematske preglede. Povedal je, da se s predlogom sicer strinja, a da je problem v soglasju staršev. Teh namreč ne moti fizični pregled otroka, morebitne ankete o duševnem zdravju pa so za marsikaterega starša sporne, češ "saj moj otrok ni nor". Po mnenju ministra je treba to področje destigmatizirati, na družbeni lestvici pa izenačiti duševno zdravje s fizičnim.

Nasveti za pogovor z otroki

Unicef je v luči tragičnih dogodkov v Srbiji pripravil več nasvetov za podporo in tolažbo otroku. Najprej je treba ugotoviti, kaj otroci vedo in kako se počutijo, pravijo. Pomembno je, da starši njihovih skrbi ne zmanjšujejo ali zavračajo ter jim prisluhnejo. Unicef svetuje, da starši pri tem ohranijo mirnost in starostno primernost. "Otroci imajo pravico vedeti, kaj se dogaja v svetu, vendar so odrasli odgovorni tudi za to, da jih varujejo pred stisko. Sami najbolje poznate svojega otroka. Uporabljajte jezik, primeren starosti, opazujte njihove odzive in bodite občutljivi za njihovo stopnjo zaskrbljenosti."

Pomembno je tudi, da otroci vedo, da si ljudje med seboj pomagajo s pogumnimi in prijaznimi dejanji. Poiščite pozitivne zgodbe, svetujejo. Hkrati poudarjajo, naj starši otrokom pokažejo načine, kako lahko sami ukrepajo."Morda bi lahko narisali plakat ali napisali pesem o varnih šolah, morda pa bi lahko sodelovali pri lokalni zbiralni akciji ali podpisali peticijo. Občutek, da nekaj naredimo, ne glede na to, kako majhen je ta občutek, lahko pogosto prinese veliko tolažbo."

Na Unicefu dodajajo, naj dajo starši otrokom vedeti, da je njihov glas pomemben in da so jim vedno na voljo, ko potrebujejo pogovor in podporo. Ob tem poudarjajo, da se otroci različno odzivajo na neželene dogodke, nekateri znaki stiske pa morda niso tako očitni. Mlajši otroci lahko po njihovih besedah postanejo bolj zaprti kot običajno, najstniki pa lahko kažejo močno žalost ali jezo. 

"Mnogi od teh odzivov trajajo le kratek čas in so normalni odzivi na stresne dogodke. Če ti odzivi trajajo dlje časa, bo vaš otrok morda potreboval strokovno pomoč."

Na Unicefu še dodajajo, da lahko starši otrokom najbolje pomagajo, če se tudi sami dobro spopadajo s težavami. "Otroci bodo zaznali vaš lasten odziv na novico, zato jim pomaga, če vedo, da ste umirjeni in da imate stvari pod nadzorom."