'Ko bodo slabe terjatve izločene, se bodo banke lahko posvetile svoji osnovni funkciji'

Svoja pričakovanja glede boljšega delovanja bank je minister za finance Janez Šušteršič utemeljil z argumentom, da naloga bank ni, da so lastnice gospodarskih družb in se ukvarjajo s prestrukturiranjem oziroma reševanjem podjetij.

S tem ko se bodo slabe terjatve in nanje vezana zavarovanja izločili iz bančnih bilanc, se bodo banke lahko bolje posvetile svoji osnovni funkciji finančnega posredništva, je dejal minister.

Predlog zakona o ukrepih za stabilnost bank

Časnik Dnevnik je pridobil delovno različico predloga zakona o ukrepih za stabilnost bank, kot naj bi se zakon o sanaciji imenoval. Ukrepe za sanacijo bančnega sistema naj bi izvajal posebni sklad za stabilnost bank, ki bo v lasti posebne novoustanovljene družbe za upravljanje terjatev bank.

Šušteršič je povedal, da v Sloveniji takšne družbe do zdaj še ni bilo in da bo poskušala vlada najti prave ljudi za upravo te družbe, ki se spoznajo na prestrukturiranje terjatev. Takšni ljudje po njegovem prepričanju so, zato je prepričan, da jih bodo našli.

Koliko bo državo čiščenje bančnih bilanc dejansko stalo, še vedno ni znano, edini znesek, ki ga po pisanju Dnevnika predlog zakona omenja, pa je na štiri milijarde evrov omejena višina državnih poroštev za financiranje prevzetih terjatev bank.

Šušteršič je danes potrdil to številko, vendar pa o končnem strošku za javne finance še naprej ne želi govoriti, končna številka in morebitna potreba po novem zadolževanju države za sanacijo bank pa bo znana, ko bo prenos terjatev izpeljan.

V delovnem osnutku zakona po pisanju Dnevnika piše, da bo obveznice z državnim poroštvom za financiranje odkupov slabih terjatev bank izdala družba za upravljanje terjatev, nad katero naj bi bedelo računsko sodišče. Sklad, ki ne bo davčni zavezanec, pa naj bi se financiral s povračili bank in njihovih lastnikov, višina povračil pa bo določena v pogodbah med družbo in bankami. Med finančne vire bodo sodili tudi vloge države pri bankah in prihodki od načrtovane privatizacije bank.

Minister ne ve, zakaj se banke niso prostovoljno odločile za ustanovitev posebne družbe ali sklada za prestrukturiranje, pa čeprav se je o njegovi vzpostavitvi govorilo. Tudi Banka Slovenije po Šušteršičevih besedah bank k temu ni navajala. Takšna rešitev, kot se predlaga zdaj, je zato edina možna, je dodal.

Številna ključna vprašanja načina reševanja slabih terjatev bank naj bi vlada po pisanju Dnevnika urejala kar s podzakonskimi akti. Tako naj bi med drugim odločila, katere terjatve bank se bodo prenašale na družbo za upravljanje terjatev bank, pod kakšnimi pogoji se bodo prenašale, kako naj bi se vrednotile in po katerih smernicah bo družba delovala.

Minister je danes pojasnil, da se zakon ne bo skliceval na eno od obstoječih klasifikacij slabih posojil oziroma na bonitete, saj se bo prenos izvedel na podlagi dogovora med družbo in banko. Avtomatizma tako ne bo. Šušteršič namreč meni, da bi država v tem primeru bankam dala "bianco menico", tega pa noče.

Vsaka banka bo z družbo za upravljanje terjatev dorekla tudi poslovni načrt za vnaprej in na tej podlagi naj bi se določil obseg prenešenih terjatev, na katere bodo vezana tudi zavarovanja, tako da se bo na družbo preneslo tudi delnice številnih podjetij.

Po ureditvi problematike slabih terjatev in prestrukturiranju država načrtuje tudi delni umik iz treh največjih bank, obdržala pa naj bi vsaj 25 odstotkov in eno delnico.

Glede informacij, da naj bi se za vstop v Novo Ljubljansko banko resno zanimali ameriški investitorji, je minister odvrnil, da tega ne more komentirati, da pa so dobrodošli tudi investitorji, ki ne prihajajo iz območja evra oziroma EU.

Glede na pridobljeno različico predloga zakona naj bi prodajo državnih deležev v bankah po pisanju Dnevnika vodila prav družba za upravljanje terjatev bank.