Bruto ali bruto bruto? 46 študentov bi moralo vrniti 18.317 evrov

Fakulteta, ki ima svoje prostore v Celju, terja od študentov domnevno preveč izplačana sredstva, ki so jih prejeli za sodelovanje v projektih Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist v študijskem letu 2019/2020. Večinoma so zneski, ki naj bi jih morali mladi vrniti, nekaj sto evrov, nekateri celo blizu tisoč. 46 študentov bi moralo skupno vrniti 18.317 evrov.

Dekanja Maja Fošner, ki je položaj prevzela aprila letos, sicer priznava, da so bila previsoka izplačila napaka fakultete, a poudarja, da ni pravne podlage, da bi lahko študentje ta denar obdržali. "Pri izplačilih je prišlo do človeške napake, najprej napake strokovne sodelavke fakultete, ki pa so jo spregledali nadrejeni. Za napako se je fakulteta študentom večkrat javno opravičila. Za storjeno napako nam je resnično žal. Na žalost pa je treba poudariti, da bodo študentje preveč izplačane zneske morali vrniti, saj ni pravne podlage za izplačila, ki so jih prejeli," je povedala za STA.

Sindikat: Iz pogodb ne izhaja, da bi šlo za bruto bruto znesek

V sindikatu Mladi plus pa so ogorčeni. "Po pregledu dokumentacije je popolnoma jasno, da mladi niso ničesar zakrivili, da gre za napako fakultete in da vse podpisane pogodbe, sporazumi in dokumentacija kažejo, da mladim ni treba vračati plačila," so bili jasni že pred novinarsko konferenco, na kateri so nato podrobneje predstavili primer in nadaljnje postopke za zaščito študentov, ki so se obrnili na njihovo službo pravne pomoči.  

Tam je predsednica sindikata Tea Jarc pojasnila, da so bili študentje dogovorjeni za plačilo za delo pri projektih v znesku devet evrov bruto na uro, vendar pa so februarja letos prejeli poziv fakultete k vračilu preplačanih sredstev. Mladim naj bi fakulteta celo očitala, da so vedeli za napako, torej za preplačilo, a da o tem namenoma niso obvestili fakultete.

Napaka naj bi nastala pri obračunu, in sicer zaradi napačnega tolmačenja postavke, saj je šlo pri znesku devetih evrov za bruto bruto znesek. A kot je poudarila Jarčeva, so študentje utemeljeno sklepali, da gre za bruto znesek, tudi iz pogodb ne izhaja, da bi šlo za bruto bruto znesek. Ne nazadnje je ob izplačilu v skladu s tem ravnala tudi fakulteta, je opomnila Jarčeva.

Skupno naj bi se to zgodilo pri 46 študentkah in študentih, tistim, ki zneska niso vrnili, pa je fakulteta zagrozila celo s tožbo. S tem po besedah Jarčeve pritiska na študente, pa ne le z vidika sredstev, pač tudi z vidika nadaljevanja njihovega študija.

Na novinarski konferenci sta vsak svojo izkušnjo predstavila tudi študentka in študent, vsak od njiju naj bi fakulteti dolgoval po okoli 350 evrov. Izpostavila sta, da se bojita, da bi jima fakulteta, če ne bosta vrnila denarja, oteževala njuno študijsko prihodnost. Ravno iz tega razloga so nekateri študentje denar vrnili, in ne zato, ker bi s tem priznavali svojo napako, je še dodala predsednica sindikata.

Fakulteta: Nihče ne more obdržati tega, kar je prejel brez pravne podlage

Študentom, ki denarja še niso vrnili, je fakulteta konec julija poslala opomin pred tožbo. Dekanja pravi, da jim drugega ne preostane. "Ker je bil posameznim študentom, ki so sodelovali pri projektih, napačno in brez pravne podlage izplačano previsoko plačilo za njihovo delo pri projektu, je Univerza v Mariboru dolžna izterjati preplačane zneske, če jih študentje ne bodo vrnili prostovoljno," je povedala. Po njenem pojasnilu so študentom ponudili možnost obročnega vračila do decembra 2022.

Fošnerjeva pravi, da je treba zagotoviti enakopravno obravnavo vseh študentov v Sloveniji, ki so sodelovali pri navedenih projektih. "Če bi posamezni študenti lahko obdržali preplačane zneske, bi bili neenakopravno obravnavani tisti študenti, ki so prejeli plačilo v višini, ki jim je pripadala," je dejala. Po njenih navedbah je sodna pot zadnja rešitev.

"Univerza v Mariboru si še vedno prizadeva za sporazumno rešitev, saj ne želi sprožati sodnih postopkov, v kar bo prisiljena, če preplačani zneski ne bodo vrnjeni prostovoljno. Nihče namreč ne more obdržati tega, kar je prejel brez pravne podlage, zlasti če gre za javna sredstva," je zaključila dekanja.