Na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so razpravljali o varčevalnih ukrepih in finančnem stanju blagajne od januarja do julija. Poleg tega pa tudi o predlogih za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti.
Glede primanjkljaja v zdravstveni blagajni je direktor ZZZS Samo Fakin opozoril, da je za primanjkljaj v največji meri krivo povišanje zdravniških plač. Predvsem je bil kritičen zaradi plačila dežurstev. Kot je dejal, v slovenskih bolnišnicah ponoči dežura 81 zdravnikov, kar državo na letni ravni stane 71 milijonov evrov, dvakrat tolikšni pa so izdatki države za te namene v zdravstvenih domovih.
Medtem ko redni zdravnik državo letno stane med 50.000 in 55.000 evrov za osemurno delo, pa dežurno mesto zahteva 250.000 evrov letno. "To so številke, ki jih je pri kolektivni pogodbi treba odpreti," je dejal. Ob tem je povedal, da bi v blagajni zavoda imeli 100 milijonov "plusa", če bi se držali tistega, kar je ta skupščina napovedala in dala v pobudo za znižanje plač zdravnikom.
Sicer pa podatki glede realizacije ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je predstavil Fakin na današnji seji skupščine, ta je poročilo tudi potrdila, kažejo, da zavod sledi sprejetim ukrepom in omejuje porabo skladno z rebalansom finančnega načrta. Načrtovano varčevanje na letni ravni so v prvi polovici letošnjega leta uresničili v 52 odstotkih.
Primanjkljaj od januarja do julija je znašal 85,6 milijona evrov
Po letu 2008 so primanjkljaj v zdravstveni blagajni pokrili s privarčevanimi sredstvi iz prejšnjih let, za leto 2009 pa je bil sprva napovedan primanjkljaj v višini 85,6 milijona evrov. Že maja pa je skupščina ZZZS sprejela rebalans finančnega načrta, ki predvideva primanjkljaj v višini 125,1 milijona evrov, kljub v njem predvidenim ukrepom za zagotovitev vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po podatkih ZZZS je skupen učinek varčevalnih ukrepov okoli 150 milijonov evrov, kar pomeni,da se je blagajna prej soočala z 275-milijonsko izgubo.
V prvi polovici leta je bil primanjkljaj 81,8 milijona evrov, kar je za 33 odstotkov manj od pričakovanega. Za to so zaslužni predvsem višji prihodki iz naslova prispevkov. Prihodki so znašali 1.309,4 milijona evrov, odhodki pa 1.391,2 milijona evrov. Pri tem so se prihodki glede na isto obdobje lani nominalno povišali za 4,8 odstotka, kar je nekoliko zmanjšalo pričakovani primanjkljaj.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.