
Kot so zapisali zunanji ministri Slovenije, Nemčije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske, Romunije in Španije, bo sposobnost unije, da ukrepa hitro in odločno, ključna za njeno vlogo zunanjepolitičnega akterja, ki si prizadeva za ohranjanje interesov svojih državljanov v vse bolj negotovem svetu.
"Ne zagovarjamo spremembe pogodb ali dolgotrajne akademske razprave," so zapisali. Predlagajo pragmatičen pristop, v okviru katerega bi se osredotočili zgolj na vprašanja skupne zunanje in varnostne politike EU ter izkoristili že obstoječe določbe Pogodbe o Evropski uniji.
Kot prvo predlagajo večjo uporabo t. i. konstruktivnega vzdržanja, ki omogoča, da se članica vzdrži glasovanja, namesto da bi glasovala proti. S tem preostalim članicam omogoči, da kljub njenemu nestrinjanju sprejmejo določeno odločitev.
Poleg tega pogodba že omogoča uporabo kvalificirane večine na določenih področjih zunanje politike. Kot so pojasnili ministri, to med drugim velja v primeru, če so vzpostavitev civilne misije EU potrdili s soglasjem. O operativnih vidikih misije lahko nato odločajo s kvalificirano večino.
Način odločanja pa bi lahko prilagodili tudi v primerih, ko ni potrebno glasovanje, denimo ko visoki zunanjepolitični predstavnik EU objavi izjavo v imenu celotne unije.
Skupina prijateljic kvalificirane večine
Pogodba o EU pa vsebuje še t. i. premostitvene klavzule. Te omogočajo, da članice s soglasjem spremenijo način odločanja v kvalificirano večino na določenih področjih. Vodje diplomacij predlagajo, da se preuči to možnost tudi na natančno opredeljenih področjih v okviru skupne zunanje in varnostne politike.
Izrazili so razumevanje za skrbi nekaterih držav članic glede uporabe kvalificirane večine. Pogodba že zdaj predvideva t. i. zasilno zavoro, ki članici omogoča, da zaustavi sprejemanje določene odločitve in zahteva predložitev Evropskemu svetu. Poleg tega bi podpisani zunanji ministri pripravili varnostni mehanizem, ki bi zaščitil nacionalne interese v primeru prehoda na večinsko odločanje.

Članice, katerih ministri so pripravili današnji mnenjski prispevek, sodelujejo v skupini t. i. prijateljic kvalificirane večine, ki so jo oblikovale v začetku maja na pobudo Nemčije. V njej sodeluje 12 članic, od tega tri kot opazovalke. Med državami, ki se niso pridružile danes objavljenemu prispevku, sta med drugim Francija in Italija.
Janša: Večinsko odločanje je za Slovenijo strel v koleno
Vodja SDS Janez Janša je v odzivu na prispevek poudaril, da je za Slovenijo, ki predstavlja manj kot 0,5 odstotka prebivalstva EU, večinsko odločanje o temeljnih vprašanjih v uniji "strel v koleno". Poudaril je, da tega brez sprememb ne dopušča niti slovenska ustava, ker gre za vprašanje suverenosti države.
"Stališče aktualne vlade meji na veleizdajo," je poudaril v zapisu na Twitterju.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je sicer po prvem sestanku skupine pred nekaj tedni pojasnil, da bo o prehodu na odločanje s kvalificirano večino konec junija razpravljal državni zbor. Slovenija v skupini prijateljic kvalificirane večine sodeluje bolj za to, da bi vedela, kaj se dogaja, je dodal.
Kvalificirana večina je način odločanja v Svetu Evropske unije, pri katerem mora za potrditev določene odločitve zanjo glasovati najmanj 15 od 27 članic EU, ki morajo skupaj predstavljati najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.