Fajonova v Siriji: Pred oblastmi je zgodovinska priložnost

"Obisk v Siriji v prelomnem trenutku je odraz solidarnosti Slovenije s sirskim ljudstvom, ki si po 14 letih pekla zasluži boljšo prihodnost," je Fajonova sporočila po srečanju s sirskim voditeljem in zunanjim ministrom.

"Pred začasnimi sirskimi oblastmi je zgodovinska priložnost in pomembna odgovornost. Ključno je, da izpeljejo vključujoč prehod in postavijo državo, ki bo po meri vseh prebivalcev Sirije. Nova, enotna Sirija mora upoštevati glas tako civilne družbe kot tudi žensk," je še sporočila zunanja ministrica. "Brez stabilne Sirije ni miru na Bližnjem vzhodu. Slovenija bo še naprej pozorno sledila dogajanju, kot del Evropske unije bomo sodelovali tudi pri obnovi države," je po pogovoru z začasnim sirskim vodstvom povedala ministrica Fajon. Poudarila je, da Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Sirije. Slovenija bo vedno na strani miru in mednarodnega prava, zato je odgovornost za storjene zločine za nas izjemnega pomena, je še dodala. Poudarila je tudi nujnost premirja na severovzhodu države in potrebo, da pride do dialoga z vsemi političnimi skupinami.

Al Šara in al Šajbani sta se medtem ministrici zahvalila za podporo Slovenije. Izrazila sta upanje, da bo čim prej prišlo do odprave sankcij s strani mednarodne skupnosti, saj da je to predpogoj za gospodarski razvoj in obnovo. Poudarila sta tudi, da je predvsem mir tisto, kar si Sirci želijo v tem trenutku.

Fajon je ob tem spomnila na politični dogovor zunanjih ministrov EU konec januarja o postopni in povratni odpravi sankcij ter ponovila, da bo nadaljnja odprava sankcij s strani EU odvisna od razvoja dogodkov in razmer na terenu.

V Damasku se je ministrica sestala tudi z vodjo delegacije Mednarodnega odbora Rdečega križa v Siriji Stephanom Sakalianom. Seznanila se je s humanitarnimi potrebami in obnovo ter s stanjem civilne družbe, še posebej na področju pravic žensk.

"Tragična posledica dolgoletne vojne in gospodarskega kolapsa je dejstvo, da 90 odstotkov Sircev živi pod pragom revščine. Slovenija je od leta 2014 Siriji namenila 14 milijonov evrov humanitarne pomoči, nadaljevali bomo s pomočjo na področju odstranitve eksplozivnih sredstev na severovzhodu, s pomočjo ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, in humanitarno pomočjo, skupaj s strateškimi partnerji," je še dodala Fajon.

"Sirijo čakajo veliki izzivi, vse pa bo odvisno od poteka tranzicije. Sirci si zaslužijo boljše življenje," je pozneje v izjavi za STA še povedala Fajon. Trenutnim oblastem je svetovala, naj bo prehod čim bolj vključujoč in naj zajema vse komponente družbe. "Od tega bo odvisna mednarodna politična in finančna podpora ter postopna odprava oziroma omilitev sankcij," je dodala.

Pojasnila je, da je bil namen obiska Damaska tudi ugotoviti, kakšne so potrebe Sirije po humanitarni pomoči. "Revščina v državi je izjemna, gospodarske razmere pa slabe," je nadaljevala in opozorila, da je bila velik udarec pri pomoči tudi odločitev nove ameriške administracije o zamrznitvi pomoči tujini.

Prav tako je izrazila skrb glede napetih razmer na severovzhodu Sirije, pri čemer meni, da je za prehodne oblasti ključno naslavljanje vprašanja, kako zagotoviti mir in stabilnost za celotno državo. Kot ji je povedal al Šara, si nove oblasti želijo v pogovore vključiti tudi tamkajšnje Kurde, a ob tem priznava, da proces ne bo enostaven.

Al Šara je ministrici tudi izpostavil, da brez podpore EU in ZDA ter odprave sankcij ne bodo uspeli zagotoviti stabilnosti in gospodarskega razvoja v Siriji.

Začasni predsednik je po besedah Fajon že vzpostavil dobre odnose s številni državami v regiji. Prav tako se je zahvalil za podporo Slovenije, pa tudi Nemčije, ki je v zadnjih letih sprejela ogromno sirskih beguncev. Po ocenah prehodnih oblasti se je v državo sicer od padca režima Bašarja al Asada režima vrnilo okoli 300.000 Sircev.

Na obisk v Sirijo je prišla v času negotovih varnostnih razmer v državi po več kot 13 letih državljanske vojne, ki se je končala decembra lani s strmoglavljenjem dolgoletnega predsednika Bašarja al Asada.

Z obiskom v Damasku zunanja ministrica zaključuje turnejo po Bližnjem vzhodu, ki je bila že njena peta pot v regijo od napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael in začetka vojne v Gazi 7. oktobra 2023.

V okviru turneje je Fajonova v nedeljo in ponedeljek obiskala Jordanijo, kjer je med drugim poudarila nedopustnost prisilnega razseljevanja Palestincev in nezakonite pripojitve Zahodnega brega. V torek in sredo pa je bila v Bejrutu, kjer je izpostavila pomen ohranitve miru ter Libanonu zagotovila podporo Slovenije v času politične tranzicije.